.png)
Nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj je na Facebooku objavil ostro obsodbo slovenske politike. Med drugim zahteva odstop predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, kritičen pa je tudi do Janševe vlade zaradi stikov z izraelskim podjetjem Dream Security.
Zapis je začel s primerjavo med Srbijo in Slovenijo: »V Srbiji je padel Vučićev režim. V Sloveniji padajo standardi politične odgovornosti.«
Srbija se spreminja, Slovenija pa …
Grošelj je opozoril na preobrat v Srbiji. Tamkajšnje študentsko gibanje je po skoraj dveh letih protestov na parlamentarnih volitvah 25. oktobra premagalo politični tabor Aleksandra Vučića.
Po njegovem mnenju so študentom s podporo profesorjev, intelektualcev in širše javnosti uspeli podvig, ki se je še pred kratkim zdel skoraj nemogoč. V Sloveniji pa po njegovem prepričanju poteka ravno obraten proces.
»Še ne tako dolgo nazaj se je v slovenski politiki odstopalo zaradi sendviča ali enega kadrovskega telefonskega klica. Danes se tudi ob bistveno resnejših očitkih o zlorabi položaja in političnem mešetarjenju zdi, da je odstop postal skoraj nepredstavljiv,« je zapisal. Dodal je še: »Ker nam je nenormalno postalo normalno.«
Sporočilo Stevanoviću: odstop
Najostrejše besede je namenil predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću. Ta se je znašel pod plazom očitkov zaradi dogajanja okoli zemljišča za pravoslavno cerkev v Kranju.
Grošelj meni, da je nesprejemljivo, da predsednik državnega zbora svoj politični položaj uporablja za lobiranje v korist posamezne verske organizacije. »To, da lobira v korist ene od verskih organizacij v državi, je zame popolnoma nesprejemljivo, še posebej v republiki, kjer sta cerkev in država ločeni,« je poudaril.
»Namesto nastopaške tiskovne konference v stilu najboljših dni Vučićeve ali Dodikove politike bi bil na mestu nepreklicen odstop in odhod iz politike ali vsaj odstop iz mesta predsednika DZ.«
Grošelj sicer ne verjame, da se bo to zgodilo. Prepričan je, da od Stevanovića nihče ne bo resno zahteval prevzema politične odgovornosti.
Dream Security: »Na kocki je varnost naših podatkov«
Nato se je dotaknil še stikov Janševe vlade z izraelskim podjetjem Dream Security. Po njegovem gre za vprašanje varnosti osebnih podatkov in državne suverenosti.
Opozoril je, da se vlada in kabinet predsednika vlade pogovarjata s tujim podjetjem o programski opremi, ki bi po njegovem mnenju lahko omogočala poseganje v podatke prebivalcev. Izrazil je tudi sum, da bi se tehnologija, ki naj bi bila namenjena boju proti terorizmu, lahko uporabljala za nadzor civilne družbe. Gre za njegove politične pomisleke, ne za dokazane ugotovitve.
Problematiziral je tudi menjavo na čelu urada za informacijsko varnost po prevzemu oblasti. Po njegovem gre za širši vzorec: politiki javno poudarjajo domoljubje, pri konkretnih odločitvah pa po njegovi oceni zanemarjajo interese države. Kritičen je še do zunanjepolitičnih odločitev oblasti ter njenega odnosa do Izraela in administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Pamukkale in »estradniška« politika
Za opis razmer je Grošelj uporabil nenavadno primerjavo s turškimi naravnimi znamenitostmi Pamukkale, kjer se voda preliva iz enega terasastega jezerca v drugo.
»Kar je odraz lepote v naravi, je v naši politiki nasprotje, ki kaže, da tonemo vse globlje in globlje,« je zapisal. Prepričan je, da politika vse bolj temelji na nastopanju in ustvarjanju vtisa, ne pa na vsebini in odgovornem reševanju težav.
»Slovenska politika postaja vsak dan bolj estradniška in nastopaška, v njej pa ni več mesta za odgovornost, vsebino in soočanje z izzivi prihodnosti,« je opozoril. Med izzivi je izpostavil umetno inteligenco, robotizacijo, demografske spremembe in podnebne izzive. Po njegovem si Slovenija v takšnih razmerah ne more privoščiti politike, ki se ukvarja predvsem sama s seboj.
Opozorilo pred referendumom
Zapis je sklenil z opozorilom pred referendumom 6. decembra 2026. Takrat bodo volivci odločali o uveljavitvi zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Grošelj meni, da ne bo šlo zgolj za odločanje o enem zakonu. Po njegovem bo to tudi vprašanje dolgoročne usmeritve države, njene demokratične ureditve in gospodarskega razvoja.
Prihodnost Slovenije je postavil v nasprotje med odprto, pravno in tehnološko napredno državo ter državo, ki bi po njegovi oceni postajala vse bolj odvisna od tujih političnih interesov.
Svoj zapis je končal z besedami, ki niso prizanesljive: »Na eni strani nekaj deset evrov bonbončkov za slehernika in milijonski profiti za izbrane na drugi strani.«
Kaj to pomeni za bralce?
Grošeljev zapis je njegovo osebno politično stališče, zato ga velja brati kot mnenje, ne kot ugotovitev. Odpira pa teme, o katerih se v Sloveniji že dlje časa glasno razpravlja: odgovornost funkcionarjev, razmerje med državo in verskimi skupnostmi ter varnost podatkov. Pred referendumom bodo te razprave verjetno le še glasnejše.
