.png)
Ob 35-letnici osamosvojitve Slovenije je predsednik vlade Janez Janša na nedeljski državni proslavi ob dnevu suverenosti v Kopru nagovoril državljane. Njegov govor je sprožil številne burne odzive, v opoziciji pa so bili do njegovih besed kritični.
Še posebej neposredno se je odzvala Levica. Zapisali so, da v Janševem govoru ni bilo niti črke »s« od »suverenosti«.
Boj za jezik, identiteto in obstanek
Janša je osamosvojitev označil za rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za svoj jezik, identiteto in obstanek. Spomnil je, da smo bili v prvih letih samostojnosti na dobri poti, da postanemo druga Švica.
Za prvo obdobje po osamosvojitvi je uporabil športno primerjavo in ga poimenoval »prvi polčas«. Kot je dejal, so za tem sledila leta izgubljenih priložnosti.
»Včasih se zdi, da se premalo zavedamo, kaj nam je v prvem polčasu po osamosvojitvi uspelo.«
»Drugi polčas« in leta izgubljenih priložnosti
Po Janševih besedah so v drugem polčasu sledile velike napake, ki so jih morali popravljati. Opisal jih je z grenkimi besedami.
»Drseli smo nazaj v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice, zlorabe pravosodja za politične boje in odkritega kršenja ustavnega reda. Temu se je pridružila še politika izključevanja.«
Opozoril je tudi, da smo danes tam, kjer smo bili leta 2008, in sicer na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja.
Nov zalet kljub zahtevnejšemu svetu
Odpravo zablod drugega polčasa je izpostavil kot izziv, pred katerim stojimo Slovenci. Prepričan je, da bomo zmogli vzeti nov zalet, čeprav je mednarodno okolje danes bistveno bolj zahtevno kot v prvem polčasu.
»Danes stojimo pred izzivom, da odpravimo zablode drugega polčasa in vzamemo nov zalet, in to bomo storili kljub temu, da je mednarodno okolje danes bistveno bolj zahtevno, kot je bilo v prvem polčasu.«
Levica: o suverenosti bi morali govoriti drugače
V Levici se s tem ne strinjajo. Menijo, da bi morala biti suverenost v središču govora, a po njihovem ne v obliki, kakršno so slišali v Kopru. Njihova razlaga pojma je precej bolj sodobna.
Kot pravijo, govoriti o suverenosti danes pomeni govoriti o preskrbi s hrano in energijo, o znanosti in raziskovanju, o perspektivi za mlade ter o pripravljenosti na podnebne spremembe.
»Kajti govoriti o suverenosti danes pomeni govoriti o preskrbi s hrano in energijo, o znanosti in raziskovanju, o perspektivi za mlade, o pripravljenosti na podnebne spremembe – ne pa v nedogled razpredati o tem, kdo naj bi bil česa kriv leta 1991 in 1945.«
Svoj odziv so sklenili z ostrim očitkom na račun predsednika vlade.
»Seveda pa kaj takega ni za pričakovati od človeka, ki je slovensko nacionalno suverenost še vsakič prodal v tujino – tokrat pač Izraelcem.«
Dva pogleda na isti pojem
Odziv Levice kaže, kako različno se da razumeti isto besedo. Janša je govoril o dolgem boju za jezik, identiteto in obstanek ter o tem, kaj je Slovenija v treh desetletjih in pol dosegla ali zamudila.
Levica pa je poudarila vsakdanje teme, ki po njihovem določajo, kako samostojna je država danes. Pri tem so izpostavili hrano, energijo, znanje in prihodnost mladih, torej področja, ki se običajno ne znajdejo v osrčju slavnostnih govorov.
Na eni strani torej zgodovinski pogled, ki se vrača k letu osamosvojitve in k obdobju, ki mu je sledilo. Na drugi strani pogled, usmerjen v sedanjost in prihodnost, v vprašanja, s katerimi se ljudje srečujejo vsak dan.
Razprava šele zares zaživela
Janšev govor ni naletel na odziv samo v Levici. V opoziciji so bili do njegovih besed kritični, razprava o tem, kaj dan suverenosti sploh pomeni, pa je s proslavo v Kopru očitno šele zares zaživela.
Če vas zanima, kako bo ta razprava potekala naprej, boste morali spremljati nadaljnje odzive politikov. Za zdaj je jasno le, da je proslava ob 35-letnici osamosvojitve odprla staro vprašanje: kaj pravzaprav pomeni biti suveren?
Vi pa, kaj bi dali v središče govora ob dnevu suverenosti: zgodovino ali vsakdanje teme, ki jih omenja Levica?
