.png)
Vlada napoveduje, da se bo javnofinančni primanjkljaj v prihodnjih letih zniževal. Fiskalni svet je v današnji oceni proračunskih dokumentov prišel do nasprotnega sklepa: brez izvedenih ukrepov naj bi se primanjkljaj povečal in se približal štirim odstotkom BDP.
Težava je po mnenju sveta v tem, da ukrepi, na katere se vlada opira, niso jasno predstavljeni. Zato jih v svojih projekcijah sploh ni upošteval.
Dva različna scenarija
Po vladnih projekcijah naj bi se primanjkljaj z nekaj manj kot treh odstotkov BDP prihodnje leto znižal na 2,5 odstotka BDP. Leta 2028 naj bi nato upadel na 2,3 odstotka BDP.
Fiskalni svet računa drugače. Brez izvedenih ukrepov bi primanjkljaj letos dosegel 3,2 odstotka BDP, nato pa bi se zvišal na 3,4 oziroma 3,8 odstotka BDP. S tem bi bil nad tremi odstotki BDP, ki jih dovoljujejo fiskalna pravila v uniji.
Vladni cilj za konec dveletnega proračunskega obdobja je primanjkljaj, ki je za okoli 1,5 odstotka BDP nižji od tistega, ki ukrepov ne vključuje. Vse torej temelji na ukrepih, ti pa so za zdaj bolj ali manj neznanka.
Ukrepi brez obrazložitve
V predlaganih proračunih so sicer predpostavljeni obsežni ukrepi na številnih proračunskih postavkah. A po mnenju fiskalnega sveta so brez obrazložitve in predstavitve, ki bi omogočala neodvisen izračun njihovih finančnih učinkov.
V dokumentih tako ni pojasnjeno, kako naj bi se glede na letos zmanjšali odhodki državnega proračuna za plače in transferje gospodinjstvom. To naj bi se zgodilo ob nadaljnjem izvajanju plačne reforme in zakonskega usklajevanja transferjev, ki sta predvidena v obrazložitvi proračunskega paketa.
Načrtovano omejevanje izdatkov bi, če bo izvedeno, lahko upočasnilo rast dohodkov gospodinjstev in njihove potrošnje. Posledično bi to vplivalo tudi na davčne prihodke. Vladne projekcije tega ne upoštevajo, zato je predvideno znižanje primanjkljajev po oceni fiskalnega sveta verjetno precenjeno.
Negotovost zaradi interventnega zakona
Pomembno tveganje je povezano tudi z vprašanjem uveljavitve zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Zaradi negotovosti glede izida referenduma ga fiskalni svet ni vključil v oceno.
Je pa že pred časom opozoril, da bi ukrepi iz zakona na kratek rok primanjkljaj povečali za okoli 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP. Trajno bi ga povečali za 0,7 odstotka BDP.
Bruselj in fiskalna pravila
Vlada v osnutku proračunskega načrta sektorja država za leto 2027 načrtuje, da se bo Slovenija že prihodnje leto vrnila v okvire fiskalnih pravil. Načrt bo v okviru izvajanja zakonodaje o fiskalnih pravilih poslala v Bruselj.
Presoja se po kazalniku rasti neto izdatkov oziroma očiščenih odhodkov. Po napovedih finančnega ministrstva bo s tem odpravljen tudi kumulativni odklon pri rasti teh odhodkov za obdobje 2024–2027.
Fiskalni svet pa pričakuje, da bo skupna rast neto izdatkov presegala zavezo iz srednjeročnega fiskalnega načrta. Rast naj bi se sicer umirila in bi bilo preseganje v letih 2027 in 2028 znotraj dovoljenih meja. Skupno odstopanje od zavez iz srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta 2025–2028 bi se vseeno še povečevalo.
Kumulativno odstopanje, ki je bistveno za oceno skladnosti javnih financ, bi znašalo 1,9 milijarde evrov oziroma 2,2 odstotka BDP v celotnem obdobju zavez. To je skoraj štirikrat več od dovoljenih meja. Dovoljeno mejo bi preseglo tudi po upoštevanju začasno omogočenega odstopanja zaradi višjih obrambnih izdatkov.
Samo za odpravo presežnega odstopanja bi bili do leta 2028 po oceni fiskalnega sveta potrebni ukrepi za uravnoteženje javnih financ v višini blizu 1,6 odstotka BDP. To je nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov.
Kaj svetuje fiskalni svet?
Vlada bi morala po mnenju fiskalnega sveta pripraviti bolj verodostojen predlog proračunov in srednjeročni fiskalni okvir. Vsebovati bi moral jasno opredeljene ukrepe, ki bodo zagotavljali vzdržnost javnih financ in podpirali krepitev dolgoročnega gospodarskega potenciala.
Svet opozarja, da je v prihodnje mogoče pričakovati krepitev dejavnikov, ki bodo omejevali delovanje fiskalne politike. Napovedana bolj umirjena gospodarska rast bo vse manj pomagala zniževati delež javnega dolga v BDP. Višji stroški zadolževanja pa bodo povečevali izdatke za obresti.
Zmanjševanje dolga bo zato bolj odvisno od nižanja vsakoletnih primanjkljajev. Na trajno poslabšanje javnih financ bi lahko vplivala tudi uveljavitev interventnega zakona. Pritisk stroškov staranja prebivalstva na javne blagajne pa se bo ohranjal kljub sprejeti pokojninski reformi.
Položaj javnih financ kljub trenutno solidnim makroekonomskim razmeram ni ugoden.
Tako so med drugim zapisali v fiskalnem svetu.
Kaj to pomeni za navadne ljudi?
Številke o primanjkljaju se morda slišijo precej abstraktno, a so povezane s tem, koliko denarja ima država na voljo in kako ga porablja. V ocenah fiskalnega sveta se omenjajo tudi plače, transferji gospodinjstvom in davčni prihodki, torej področja, ki se dotikajo mnogih.
Kako se bosta vladna in fiskalnosvetniška slika na koncu ujeli, bo odvisno predvsem od tega, ali bodo ukrepi, ki so v proračunskih dokumentih le predpostavljeni, res predstavljeni in izvedeni. Dokler tega ni, ostaja med obema scenarijema velika razlika.
