Referendum je mimo, a zgodba o rtv-prispevku se očitno še ni končala. Predsednik DZ in Resnice Zoran Stevanović je napovedal, da pri ukinitvi prispevka vztraja, ne glede na izid nedeljskega glasovanja.
Po zadnjih neuradnih rezultatih je proti ukinitvi rtv-prispevka glasovalo 462.299 volivcev, za pa 461.753. Razlika med obema stranema je torej le 546 glasov, kar je v primerjavi s skoraj milijonom oddanih glasov res malenkost.
»Mi vsako obljubo držimo«
Stevanović je v izjavi v DZ poudaril, da je ukinitev rtv-prispevka ena ključnih predvolilnih obljub Resnice. »Mi vsako obljubo držimo,« je zatrdil.
Po njegovih besedah so mnogi volivci, ki so se udeležili referenduma, jasno sporočili, da prispevka nočejo plačevati. Hkrati je spomnil, da je Resnica s podpisi volivcev še pred parlamentarnimi volitvami v DZ vložila predlog novele zakona o Radioteleviziji (RTV) Slovenija. S to novelo bi rtv-prispevek ukinili.
Nezaupnica koaliciji?
Stevanovića so vprašali, ali izid referendumov razume kot nezaupnico koaliciji. Odgovoril je, da na to ne more odgovoriti, ker so opozicijska stranka.
Se mu pa zdi, da na referendumih ne bi smeli meriti boja med levim in desnim polom. »Rad imam referendume, ki se odvijejo 70 za, 30 proti – karikiram. Tukaj pa se kaže izjemno močna polarizacija Slovenije, zmagovalcev ni,« je dejal.
Referendum o parlamentarni preiskavi
Stevanović se je dotaknil tudi zakonodajnega referenduma, na katerem so volivci zavrnili uveljavitev novele zakona o parlamentarni preiskavi. Po njegovih besedah Resnica ni bila del kampanje.
Vedeli so namreč, da bo vladal boj med levimi in desnimi ter da bo polno osebnih diskreditacij. »Vse, razen vsebine,« je dejal.
Prepričan je, da je referendumsko vprašanje o tej temi postalo nerelevantno, ko je ustavno sodišče »odpravilo tisto, kar je nov zakon želel odpraviti«.
Kaj je storilo ustavno sodišče?
Ustavno sodišče je septembra razveljavilo del veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi. Ta je predvideval, da DZ ne more imenovati preiskovalne komisije, če je vložena zahteva za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave.
Ni pa še presojalo o določbah, ki govorijo o možnostih ustavne presoje akta o odreditvi parlamentarne preiskave. Prav ta tema je bila v ospredju referendumske kampanje.
»Nelogične zadeve« in anomalije
Stevanović meni, da so se na referendumih pojavljale »neke nelogične zadeve«. Izpostavil je, da je bil rezultat ob dveh zjutraj drastično drugačen kot ob šestih zjutraj.
Dodal je, da ne dvomi v legitimnost rezultatov. Pojavljajo pa se po njegovih besedah določene anomalije, ki jih je treba pregledati in preiskati.
Kaj to pomeni za gledalce in poslušalce?
Za zdaj gre za napoved in politično sporočilo, ne za dokončno odločitev. Kot je poudaril Stevanović, je predlog novele zakona o RTV Slovenija v DZ že vložen. Kaj bo z njim, bo pokazal nadaljnji potek dogodkov.
Dokler zakon ne bo spremenjen, v veljavi ostaja obstoječa ureditev. Za gospodinjstva, ki rtv-prispevek plačujejo, se torej brez odločitve parlamenta ne spremeni nič.
Neuradni izid kaže, da je država pri vprašanju rtv-prispevka razdeljena skoraj na pol. Razlika 546 glasov je v praksi komaj opazna, zato se bo razprava o prihodnosti javne radiotelevizije in njenem financiranju verjetno nadaljevala.
Neuradni rezultati še niso zadnja beseda
Poudariti velja, da so rezultati, ki jih navajamo, neuradni. Referendum je sicer oblika neposredne demokracije, pri kateri volivci odločajo sami, pri tako tesnem izidu pa ima res vsak glas težo. Stevanović je sam dejal, da je treba preveriti tudi nekatere anomalije, ki so se po njegovem mnenju pojavile ob štetju glasov.
Priporočljivo je, da izid spremljate prek uradnih objav pristojnih organov, ne le prek izjav politikov.
Ostaja torej odprto vprašanje, kako bo vladajoča politika ravnala s tako tesnim izidom. Bomo videli, ali bo Resnica svojo obljubo res uresničila.
