.png)
Vlada napoveduje, da se bo javnofinančni primanjkljaj v prihodnjih letih znižal. Fiskalni svet pa v svoji današnji oceni proračunskih dokumentov pričakuje ravno obratno: brez izvedenih ukrepov naj bi se primanjkljaj povečal in se približal štirim odstotkom BDP.
Težava je po mnenju sveta v tem, da ukrepi, na katere se vlada opira, niso jasno predstavljeni. Zato jih v svojih projekcijah sploh ni upošteval.
Dva različna scenarija
Po vladnih projekcijah naj bi se primanjkljaj z nekaj manj kot treh odstotkov BDP prihodnje leto znižal na 2,5 odstotka BDP, leta 2028 pa na 2,3 odstotka BDP.
Fiskalni svet računa drugače. Brez izvedenih ukrepov bi primanjkljaj letos dosegel 3,2 odstotka BDP, nato pa bi se zvišal na 3,4 oziroma 3,8 odstotka BDP. S tem bi bil nad tremi odstotki BDP, ki jih dovoljujejo fiskalna pravila v uniji.
Vladni cilj za konec dveletnega proračunskega obdobja je primanjkljaj, ki je za okoli 1,5 odstotka BDP nižji od tistega, ki ukrepov ne vključuje.
Ukrepi brez obrazložitve
V predlaganih proračunih so sicer predpostavljeni obsežni ukrepi na številnih proračunskih postavkah. A po mnenju fiskalnega sveta so brez obrazložitve in predstavitve, ki bi omogočala neodvisen izračun njihovih finančnih učinkov.
V dokumentih tako ni pojasnjeno, kako naj bi se glede na letos zmanjšali odhodki državnega proračuna za plače in transferje gospodinjstvom. To naj bi se zgodilo ob nadaljnjem izvajanju plačne reforme in zakonskega usklajevanja transferjev, ki sta predvidena v obrazložitvi proračunskega paketa.
Načrtovano omejevanje izdatkov bi, če bo izvedeno, lahko upočasnilo rast dohodkov gospodinjstev in njihove potrošnje, posledično pa tudi davčnih prihodkov. Vladne projekcije tega ne upoštevajo, zato je predvideno znižanje primanjkljajev po oceni fiskalnega sveta verjetno precenjeno.
Negotovost zaradi interventnega zakona
Pomembno tveganje je povezano tudi z vprašanjem uveljavitve zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Zaradi negotovosti glede izida referenduma ga fiskalni svet ni vključil v oceno.
Je pa že pred časom opozoril, da bi ukrepi iz zakona na kratek rok primanjkljaj povečali za okoli 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP, trajno pa za 0,7 odstotka BDP.
Bruselj in fiskalna pravila
Vlada v osnutku proračunskega načrta sektorja država za leto 2027, ki ga bo v okviru izvajanja zakonodaje o fiskalnih pravilih poslala v Bruselj, načrtuje, da se bo Slovenija že prihodnje leto vrnila v okvire fiskalnih pravil. Presoja se po kazalniku rasti neto izdatkov oziroma očiščenih odhodkov. Po napovedih finančnega ministrstva bo s tem odpravljen tudi kumulativni odklon pri rasti teh odhodkov za obdobje 2024–2027.
Fiskalni svet pa pričakuje, da bo skupna rast neto izdatkov presegala zavezo iz srednjeročnega fiskalnega načrta. Rast naj bi se sicer umirila in bi bilo preseganje v letih 2027 in 2028 znotraj dovoljenih meja, vendar bi se skupno odstopanje od zavez iz srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta 2025–2028 še povečevalo.
Kumulativno odstopanje, ki je bistveno za oceno skladnosti javnih financ, bi znašalo 1,9 milijarde evrov oziroma 2,2 odstotka BDP v celotnem obdobju zavez. To je skoraj štirikrat več od dovoljenih meja. Dovoljeno mejo bi preseglo tudi po upoštevanju začasno omogočenega odstopanja zaradi višjih obrambnih izdatkov.
Samo za odpravo presežnega odstopanja bi bili do leta 2028 po oceni fiskalnega sveta potrebni ukrepi za uravnoteženje javnih financ v višini blizu 1,6 odstotka BDP oziroma nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov.
Kaj svetuje fiskalni svet?
Vlada bi morala po mnenju fiskalnega sveta pripraviti bolj verodostojen predlog proračunov in srednjeročni fiskalni okvir. Vsebovati bi moral jasno opredeljene ukrepe, ki bodo zagotavljali vzdržnost javnih financ in podpirali krepitev dolgoročnega gospodarskega potenciala.
Svet opozarja, da je v prihodnje mogoče pričakovati krepitev dejavnikov, ki bodo omejevali delovanje fiskalne politike. Napovedana bolj umirjena gospodarska rast bo vse manj pomagala zniževati delež javnega dolga v BDP, višji stroški zadolževanja pa bodo povečevali izdatke za obresti.
Zmanjševanje dolga bo zato bolj odvisno od nižanja vsakoletnih primanjkljajev. Na trajno poslabšanje javnih financ bi lahko vplivala tudi uveljavitev interventnega zakona, pritisk stroškov staranja prebivalstva na javne blagajne pa se bo ohranjal kljub sprejeti pokojninski reformi.
Položaj javnih financ kljub trenutno solidnim makroekonomskim razmeram ni ugoden, so med drugim zapisali v fiskalnem svetu.
Kako se bosta vladna in fiskalnosvetniška slika na koncu ujeli, bo odvisno predvsem od tega, ali bodo ukrepi, ki so v proračunskih dokumentih le predpostavljeni, res predstavljeni in izvedeni.
