NOVO RAZKRITJE V AFERI STEVANOVIĆ! NA DAN PRIŠLA PRETEKLOST SKRIVNOSTNEGA DONATORJA IZ BIH – POVEZAVE SEGajo V SAM VRH POLITIKE! POGLEJTE, KAJ JE RAZKRIL PREISKOVALNI NOVINAR!

Kdo je pravzaprav Mladen Milanović, znan pod vzdevkom Kaja, ki naj bi v Kranju kupil zemljišče in plačal gradnjo pravoslavne cerkve? Tako je vpletenost donatorja opisal predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović. Na vprašanje je v oddaji 24UR ZVEČER odgovoril bosanski preiskovalni novinar Avdo Avdić.

Zadevo preiskujejo kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Zaradi več prijav se ukvarja tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Stevanović se na razkritja o dogovarjanju glede gradnje cerkve brani z besedami, da bo funkcijo predsednika Državnega zbora za pomoč ljudem izrabil še dvajsetkrat.

»Človek, ki je že leta znan v BiH«

Avdić pravi, da je Milanović v Bosni in Hercegovini znan že leta kot eden od ljudi, ki so blizu režimu Milorada Dodika. Po njegovih besedah je pripadal tako imenovanemu mrkonjiškemu klanu, zbranemu okoli Zorana Tegeltije. Ta je bil nekoč predsedujoči Svetu ministrov, danes pa vodi državno Upravo za posredne davke.

V zadnjem času naj bi bil Milanović še bližje Dodiku. »Nekatere svoje prve posle je začel s prodajo bele tehnike, nekoč takoj po vojni. Imel je tudi težave s takratno policijo Republike Srbske, nekje leta 1996, 1997, ko so ga celo pridržali zaradi tihotapljenja te bele tehnike,« razlaga novinar.

Nato je nadaljeval s poslovanjem prek sistema Republike Srbske. »In to je človek, ki je zelo blizu oblastem v Republiki Srbski. Imajo ga za najbogatejšega prebivalca Republike Srbske,« pravi Avdić.

Banka, sankcije in črni seznam

Milanović ima po novinarjevih besedah delnice v eni od bank v BiH. Grozila naj bi mu uvedba ameriških sankcij, ker naj bi osebam pod sankcijami ZDA (OFAC) omogočal, da imajo kljub prepovedim račune v njegovi banki. Po Avdićevem mnenju je bil tako na robu sankcioniranja in uvrstitve na ameriški črni seznam.

Zanimivo se novinarju zdi tudi, da je bilo Milanovićevo podjetje na črnem seznamu Svetovne banke. Razlog naj bi bila zloraba določenih projektov, ki jih je financirala Svetovna banka.

Avdić omenja še sodbe Sodišča BiH v primerih pranja denarja. V njih naj bi bilo Milanovićevo podjetje MG Mint označeno kot podjetje, ki je pralo denar. Po novinarjevih besedah je sodišče razsodilo, da so osebe, spoznane za krive, poslovale s tem podjetjem, ki je izdajalo lažne račune.

»Nekoč so ga imenovali tudi ‘kralj smeti’. Ima banko, ima ta podjetja, ki se ukvarjajo z odvozom, ima tudi odlagališča – recimo na območju Republike Srbske. Širok je ta nabor njegovih poslov.«

Kakšne so povezave s Slovenijo?

Na slovenski trg naj bi Milanović po Avdićevih besedah vstopil zaradi dobrih povezav Milorada Dodika in SNSD-ja s predstavniki mesta Ljubljane. »Bil je v odličnih odnosih s samim županom Ljubljane in tega ne skriva,« pravi novinar.

Prevzel naj bi tudi nekatere posle, ki jih je prej vodil poslovnež iz Črne gore. Avdić ga imenuje »kralj banan« v Sloveniji in misli na Izeta Rastoderja. Del njegovih poslov v Sloveniji je zdaj po novinarjevih besedah prevzel Mladen Milanović – Kaja.

Milanović naj bi bil povezan z ljubljanskim županom in z vsemi, ki so tesno povezani z Dodikom oziroma Beogradom in Banjaluko.

Kaj bosta storila NPU in KPK?

Ravnanje predsednika Državnega zbora Stevanovića in kranjskega župana Matjaža Rakovca glede pridobivanja donatorja za gradnjo pravoslavne cerkve že preverjajo kriminalisti NPU. KPK je prejela več prijav in bo zadevo obravnavala v predhodnem preizkusu.

Predsednica komisije Katarina Bervar Sternad pojasnjuje, da bodo ugotavljali, ali obstaja utemeljen sum kršitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, v tem primeru kršitve integritete. Če se sum potrdi, komisija uvede preiskavo. Če bi pri obravnavi zaznali sum dejanj iz pristojnosti Policije, bi zadevo odstopili njej. Komisija lahko nato izda tudi načelno mnenje, v katerem pojasni, kakšna ravnanja predstavljajo korupcijo.

Stevanović: »Prekleto ponosen nase«

Stevanović je na srečanju srbskega kulturnega društva dejal:

»Med prvimi stvarmi, ki sem jih izkoristil s svojo drugo funkcijo v državi, je bilo to, da sem dosegel, da smo dobili donatorja za nakup zemljišča za gradnjo te pravoslavne cerkve. In lahko rečem, da sem prekleto ponosen nase.«

Sternadova konkretnega primera zaradi nepristranskosti in objektivnosti ne more komentirati. Na splošno pa pove, da mora vsak funkcionar razumeti meje svoje funkcije in ravnati znotraj njih.

»Ravnati moramo tudi samoomejevalno – torej moramo razumeti, do kod lahko delujemo ter kakšne so naše pristojnosti. Kadar pa pride do prestopa te pristojnosti, kadar posežemo preveč na druga področja ali ne sledimo javni koristi, se to lahko opredeli kot kršitev integritete.«

Zadeva je torej še v fazi preverjanja. Ali bo prišlo do preiskave ali načelnega mnenja KPK, bo znano po predhodnem preizkusu. Celoten pogovor iz oddaje 24UR ZVEČER je na voljo v videu pri viru.