Referendumska nedelja je Slovenijo presenetila na več ravneh. Na volišča je prišlo slabih 926.000 ljudi, udeležba pa je bila skoraj 55-odstotna. Pri dveh od štirih vprašanj se je država razdelila skoraj natančno na polovico, pri prispevku za RTV Slovenija pa se je rezultat v jutranjih urah celo obrnil.
Glavne politične sile in civilna družba so bile enotne le v enem: tako visoko udeležbo je treba pozdraviti. Poslanec SDS Andrej Poglajen je bil prepričan, da so bile odprte zelo relevantne teme za slovensko družbo, ki so pomembne tudi za vlado. V Svobodi pa so ocenili, da je to dobra popotnica za demokracijo.
Že dolga vrsta pred voliščem omnia v Športnem društvu Moste v Ljubljani je nakazovala, da bo udeležba visoka. Prekosila je celo tisto pri referendumu o zakonu o vodah, ko je bila 46,46-odstotna. Zgodovinar in politični komentator Luka Lisjak Gabrijelčič je v pogovoru za Delo to označil za »absolutno največje presenečenje«.
»Bila je višja kot udeležba na parlamentarnih volitvah v letih 2014 in 2018 in višja od številnih lokalnih volitev. Stopili smo v neko drugo dobo, ko je ljudi minila apatičnost nad politiko. Vstopili pa smo tudi v dobo visoke polarizacije, in to povsem razdeljeni na pol.«
Izvor: slovenskenovice.delo.si
Preobrat pri RTV-prispevku
Najbolj napeto je bilo pri vprašanju, ali naj še naprej plačujemo prispevek za RTV Slovenija. Vse do jutra po referendumu, natančneje do 6.20, je kazalo, da je zmagala stran, ki prispevka ne bi več plačevala. Ob tej uri je Državna volilna komisija (DVK) posodobila podatke in tehtnica se je, res da le za las, prevesila na drugo stran.
Za dokončno zmago zagovornikov plačevanja prispevka bo treba počakati še na glasove po pošti in iz tujine.
Preobrat je bil veliko presenečenje za marsikoga, tudi za SDS, ki v zadnjih letih za nacionalko vse težje najde dobre besede. Nekateri vidni člani stranke so se na omrežju X začeli spraševati o razlogih. Poslanec Zvone Černač je zapisal: »Noč ima svojo moč in dela čudeže na DVK.« Dodal je še vprašanje: »So neveljavne postale veljavne ali veljavne neveljavne? Ali je bil na delu samo ‘kozmični dež’?«
Černačev zapis je delil prvak SDS in premier Janez Janša ter mu odgovoril: »Kozmični dež ter veliko število nezakonito imenovanih okrajnih volilnih komisij. Kot pri volitvah v državni zbor.«
Janša udaril po nacionalki, Markeš odgovoril
Janša je nacionalno televizijo okaral že v nedeljo zvečer. Po njegovem naj bi bila edina od slovenskih medijev, ki v volilni kampanji ni delovala profesionalno in ni predstavljala argumentov ene in druge strani.
Komentator Dela Janez Markeš je bil nad temi izjavami v pogovoru za RTV Slovenija le nekaj minut zatem zelo kritičen.
»Tako se ne govori. Predsednik vlade bi moral osvojiti osnove politične kulture, ki je ne premore. Nacionalna televizija je bila v vsej kampanji hiperkorektna, najmanj pa zelo korektna. In definitivno je bila nacionalna televizija edina televizija, ki je delala resnično profesionalno, in če smemo ta kompromitirani izraz uporabiti uravnoteženo, ta kritika je bila popolnoma neutemeljena, nedostojna in poniglava.«
Kaj bodo naredili v Resnici in na RTV
Za konec obveznega plačevanja RTV-prispevka se ves čas odločno zavzemajo v stranki Resnica. Če bo tesna zmaga zagovornikov plačevanja obveljala, ostajajo pri svojem. Na omrežju X so zapisali: »Mi smo pred volitvami vložili predlog zakona o RTV s podpisi velikega števila volivcev. Obljubo, da bomo v parlamentu ta zakon podprli, je na neki način podprlo nekaj več kot 5 odstotkov volivcev na volitvah. Zdaj vidimo, da idejo podpira 50 odstotkov glasujočih na referendumu. Zato bomo poskrbeli, da bo predlog zakona obravnavan v državnem zboru, in ga podprli. Naša obljuba ostaja jasna, odprava obveznega RTV-prispevka.«
Predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak je bila drugačnega mnenja. Prepričana je, da rezultat referenduma dokazuje, da vladajoča politika za sabo nima legitimne odločitve volivcev, da lahko ukine RTV-prispevek.
Trije posvetovalni in en odločilen
Referendum o RTV-prispevku je bil posvetovalne narave, prav tako druga dva, ki sta se končala v veliko korist vladajoče koalicije. Za omejitev volilne pravice tujcev na lokalnih volitvah je glasovalo 55,29 odstotka volivcev, za pogojevanje socialne pomoči z družbenokoristnim delom pa 60,54 odstotka. Politika lahko voljo volivcev upošteva ali pa ne.
Marinko Banjac s Fakultete za družbene vede je za N1 komentiral, da so bili ti trije referendumi dodani kot polje ideološkega boja. V tega se je koalicija zavestno podala, da bi nagovorila in mobilizirala svoje volilno telo.
Odločilen je bil le rezultat četrtega referenduma, o uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi. Dobrih 51 odstotkov volivcev se je izreklo proti noveli. Luka Mesec iz Levice je poudaril, da tako »vladajoča stran ne bo dobila možnosti, da se politično prek parlamentarnih komisij vtika v našo in vašo zasebnost«.
Generalni sekretar Svobode in poslanec Matej Grah je menil, da je bilo ključno vprašanje, o tako imenovani politični policiji, zamegljeno z ostalimi posvetovalnimi referendumi. »Vseeno upam, da so ljudje spregledali,« je poudaril.
Janša že gleda proti decembru
Janša je v nedeljo napovedal, da bo vlada upoštevala voljo ljudstva. Tokratni referendumski dan je označil za »eno takšno ogrevanje« pred zakonodajnim referendumom o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Prst je usmeril v sindikate, ki so predlagatelji tega referenduma.
»Doslej se je še nekako blefiralo, da so sindikati v Sloveniji nepolitični, zdaj pač vemo, kje so, in to bo zelo dobrodošlo glede na to, da se obeta naslednji referendum, ki bo usodnega pomena za prihodnost Slovenije, verjetno tam nekje v začetku decembra.«
Obregnil se je tudi ob izjave iz Svobode, v katerih so se zahvalili sindikalnim centralam.
