Referendumski maraton še ni povsem za nami, premier Janez Janša pa že gleda proti naslednjemu preizkusu. V nastopu na Planet TV je sporočil, da bo zavrnitev interventnega zakona za razvoj Slovenije, bolj znanega kot zakon omnibus, razumel kot nezaupnico svoji vladi.
Glasovi z včerajšnjega glasovanja še niso dokončno prešteti, razprava o prihodnosti vlade pa se je že močno zaostrila. Vprašanje, ki si ga zdaj postavljajo mnogi: nas čakajo predčasne volitve?
Od davkov do političnega preživetja
Z Janševo izjavo se razprava o razvojnem paketu premika iz gospodarsko-davčnega polja v neposreden boj za politično ohranitev koalicije. Uradno zavrnitev posameznega zakona na referendumu po ustavi ne pomeni padca vlade ali samodejnega konca mandata.
Toda ko predsednik vlade sam potegne črto in izid izenači z nezaupnico, odpre vrata scenariju predčasnih volitev. Vlada hkrati vztraja, da je omnibus zakonodajni temelj, na katerem stojita tudi pravkar predlagana proračuna za leti 2027 in 2028.
Kaj sploh je zakon omnibus?
Gre za obsežen zakonodajni paket. Vlada si z davčnimi razbremenitvami, ugodnostmi za podjetja in normirance, ureditvijo delovanja zdravnikov ter spremembami pri financiranju dolgotrajne oskrbe obeta spodbuditi gospodarsko rast in izboljšati poslovno okolje.
Podporniki z gospodarske strani v njem vidijo nujen korak za večjo konkurenčnost države. Nasprotniki in sindikati, ki so za referendum zbrali več kot 42 tisoč podpisov, pa opozarjajo, da gre za zakon v korist premožnejših. Po njihovem bi izpad javnih sredstev lahko resno ogrozil zdravstvo, šolstvo in celotno socialno državo.
Janša: Slovenija stopica na mestu
Ob predstavitvi proračunskih načrtov je premier poudaril, da se je Slovenija ujela v spiralo stopicanja na mestu. Po njegovem mnenju trenutni sistem spodbuja delovna mesta z nizko dodano vrednostjo. Zato je država izdala že 150 tisoč dovoljenj za tuje delavce, to pa po njegovih besedah povzroča izjemen pritisk na šolstvo, zdravstvo in socialno mrežo.
Razvojni zakon naj bi po trditvah vlade ustvaril pogoje za večje domače vlaganje, razbremenitev podjetnosti in boljšo izkoriščenost domačega znanja. Premier je napovedal tudi posvetovalni referendum o debirokratizaciji. Pojasnil je še, da krčenja v javnem sektorju ne bo, bodo pa nujne premestitve kadrov proti področjem oskrbe starejših in zdravstva.
Številke, ki jih je predstavil minister
Številčni okvir je dopolnil finančni minister Andrej Šircelj. Proračunski načrt opisuje kot odgovoren in usmerjen v naložbe. V letu 2027 država načrtuje 17 milijard evrov prihodkov in 19,4 milijarde evrov odhodkov.
Višji primanjkljaj pripisuje zvišanju investicij v obrambo, infrastrukturo in evropske projekte za več kot 800 milijonov evrov. Minister zagotavlja, da vlada razbremenitve dela ne bo financirala z novimi dajatvami ali nepremičninskim davkom, temveč z gospodarsko rastjo in strožjo proračunsko disciplino.
Ta naj bi med drugim odpravila znano decembrsko zaletavo porabljanje neporabljenih sredstev po ministrstvih.
Zakaj se denar proda do konca leta?
V dosedanjem sistemu velja pravilo: česar ministrstvo ali državni urad ne porabi do 31. decembra, se ob koncu leta vrne v državno blagajno. Uradu ob tem grozi, da mu bo finančno ministrstvo za naslednje leto odmerilo manj denarja, češ da ga očitno ne potrebujejo toliko. Prav to naj bi spodbujalo hitenje s porabo v zadnjih tednih leta.
Odločitev je v rokah volivcev
Ker so sindikati zbrali dovolj podpisov za razpis referenduma o tem obsežnem zakonskem paketu, bo končno besedo imeli volivci. Z Janševo napovedjo o »nezaupnici« pa prihajajoče glasovanje zagotovo ne bo le presoja o davkih in birokraciji.
Postalo bo referendumski preizkus celotnega vladnega mandata. Kako se bodo odločili volivci in ali bo izid res pomenil politični potres, bomo videli ob glasovanju o zakonu omnibus.
