Revizija razkrila nepravilnosti v uradu predsednice: preplačila, sporne nadure in vprašljiva poraba javnega denarja

Poslovanje državnih institucij je pod drobnogledom javnosti vedno, ko gre za ravnanje z davkoplačevalskim denarjem. Tokrat je posebno pozornost pritegnilo poročilo Računskega sodišča, ki je pregledalo poslovanje Urada predsednice Republike Slovenije za leto 2024. Revizorji so ugotovili več nepravilnosti na različnih področjih – od določanja plač in nadurnega dela do javnih naročil ter administrativnih postopkov. Čeprav ugotovitve ne pomenijo, da je bilo celotno poslovanje nepravilno, je urad prejel mnenje s pridržkom, kar kaže na zaznane pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti.

Nepravilnosti pri plačah in nadurnem delu

Ena izmed ugotovitev revizije se nanaša na določitev plačnega razreda javne uslužbenke. Zaradi napačno upoštevanega napredovalnega obdobja ji je bil določen previsok plačni razred, zaradi česar je bilo v letu 2024 izplačanih približno 1.282 evrov več, kot bi ji pripadalo po pravilih.

Revizorji so opozorili tudi na izvajanje nadurnega dela. Trem zaposlenim je bilo odrejeno več nadur, kot jih dovoljuje zakonodaja, saj je bila presežena mesečna omejitev 20 nadur. Poleg tega je eden izmed zaposlenih prejemal mesečno plačilo za stalno pripravljenost, čeprav po ugotovitvah revizije za takšno ureditev ni bilo ustrezne utemeljitve.

Vprašanja glede javnega naročanja

Pomemben del revizije je zajemal tudi postopke javnega naročanja. Po ugotovitvah Računskega sodišča je bil v enem izmed razpisov določen pogoj, ki je neupravičeno omejeval konkurenco med ponudniki.

V drugem primeru je urad k oddaji ponudbe povabil le enega ponudnika, pri tem pa ni pridobil primerjalnih informacij o cenah na trgu oziroma pripravil ustrezne dokumentacije, ki bi takšen postopek upravičevala. Revizorji opozarjajo, da lahko takšne prakse zmanjšujejo preglednost in konkurenčnost pri porabi javnih sredstev.

Plačilo računa brez izpolnjenih pogojev

Med bolj izpostavljenimi ugotovitvami je bilo tudi plačilo računa v višini 9.565 evrov za izdelavo aplikacije za beleženje dogodkov in obveznosti. Revizorji so navedli, da pogoji za popoln prevzem storitve v času plačila niso bili izpolnjeni, zato po njihovi oceni izplačilo ni bilo izvedeno v skladu s pogodbenimi določili.

Poleg tega so bile odkrite še nepravilnosti pri določanju indeksov za valorizacijo denarnih obveznosti v posameznih pogodbah ter pri refundacijskih zahtevkih, ki niso bili pravilno evidentirani oziroma poravnani v ustreznem proračunskem obdobju.

Pomanjkljive evidence in varnostno preverjanje

Revizija je pokazala tudi administrativne pomanjkljivosti. Med drugim eden od funkcionarjev ni bil napoten na zahtevano varnostno preverjanje za dostop do tajnih podatkov, čeprav je bilo to določeno kot pogoj za opravljanje funkcije.

Poleg tega evidence uporabe službenih vozil niso vsebovale vseh podatkov, ki jih zahtevajo veljavni predpisi. Takšne pomanjkljivosti sicer ne pomenijo nujno finančne škode, kažejo pa na potrebo po natančnejšem vodenju evidenc in doslednejšem spoštovanju pravil.

Popravljalni ukrepi že med revizijo

Kljub ugotovljenim nepravilnostim Računsko sodišče od urada ni zahtevalo priprave posebnega odzivnega poročila. Razlog je, da je urad že med potekom revizije sprejel več popravljalnih ukrepov za odpravo zaznanih pomanjkljivosti.

Ob zaključku postopka je sodišče uradu podalo tudi priporočila za izboljšanje poslovanja, predvsem z vidika doslednejšega spoštovanja predpisov, večje preglednosti pri javnem naročanju ter učinkovitejšega notranjega nadzora.

Pomen ugotovitev za javni sektor

Revizijska poročila Računskega sodišča imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju odgovorne porabe javnega denarja. Mnenje s pridržkom pomeni, da so bile ugotovljene določene nepravilnosti, vendar ne nujno sistemske ali takšne, ki bi zajemale celotno poslovanje institucije.

Primer urada predsednice tako predstavlja opozorilo, kako pomembni so natančni notranji postopki, pravilno izvajanje kadrovskih in finančnih pravil ter transparentno upravljanje javnih sredstev. Revizorji ob tem poudarjajo, da je pravočasno odpravljanje pomanjkljivosti ključnega pomena za krepitev zaupanja javnosti v državne institucije.