Bi se lahko svet nekega dne zbudil ob novici, da so se skoraj istočasno odprla tri velika vojna žarišča? Prav takšen scenarij vse pogosteje zaposluje varnostne analitike, saj se odnosi med Rusijo, Kitajsko in Severno Korejo vse bolj pozorno spremljajo.
V evropskih varnostnih krogih se razpravlja o možnosti, da bi se v primeru velike mednarodne krize konflikti lahko odprli na več koncih sveta hkrati. Takšen razvoj dogodkov bi predstavljal izjemen izziv za ZDA, Nato in njihove zaveznike.
Trije konflikti skoraj istočasno?
Eden izmed scenarijev, o katerih pišejo evropski mediji, predvideva možnost skoraj istočasnega zaostrovanja na treh območjih.
Rusija bi lahko predstavljala grožnjo vzhodnemu krilu Nata oziroma baltskim državam, medtem ko bi se Kitajska lahko odločila za vojaško akcijo proti Tajvanu. Tretje žarišče bi lahko nastalo na Korejskem polotoku oziroma v širši vzhodnoazijski regiji.
Gre za hipotetičen scenarij in ne za potrjen načrt napada. Tudi prvotni članek izrecno navaja, da Nato ni objavil dokazov o konkretnem skupnem vojnem načrtu Rusije, Kitajske in Severne Koreje.
Zakaj Nato o tem sploh razmišlja?
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je že opozarjal, da evropsko in indo-pacifiško varnostno okolje nista več povsem ločena.
V enem od svojih nastopov je pojasnil, da bi lahko v primeru kitajskega napada na Tajvan Peking želel, da bi bila pozornost ZDA in njihovih evropskih zaveznikov istočasno usmerjena tudi drugam. Nato zato krepi sodelovanje z državami, kot so Japonska, Južna Koreja, Avstralija in Nova Zelandija.
Nato je leta 2026 javno govoril tudi o vojaškem načrtovanju za možnost tako imenovanega hkratnega konflikta na več območjih. Namen takšnega načrtovanja je oceniti, katere sile in sredstva bi zavezništvo imelo na voljo, če bi se več kriz razvilo istočasno.
Ali to pomeni, da je tretja svetovna vojna pred vrati?
Ne. Takšnega zaključka iz javno dostopnih informacij ni mogoče narediti.
Nato trenutno ne trdi, da obstaja potrjen datum ali konkreten načrt za istočasen napad Rusije, Kitajske in Severne Koreje. Gre predvsem za vojaško načrtovanje najnevarnejših možnih scenarijev, na katere se morajo države pripraviti še preden bi se lahko zgodili.
Rutte je že pred tem poudaril, da Nato trenutno ne pričakuje neposrednega napada na svoje ozemlje, vendar zavezništvo opozarja, da mora ohraniti dovolj močno odvračanje tudi v prihodnjih letih.
Svet postaja vse bolj povezan – tudi ko gre za vojne
Največja skrb zahodnih vojaških strategov zato ni samo vprašanje, kaj bi se zgodilo na enem bojišču, ampak kaj bi se zgodilo, če bi bilo treba istočasno odgovoriti na več velikih kriz.
Prav zato Nato vse več pozornosti namenja obrambni proizvodnji, zalogam orožja, zračni obrambi, raketnim sistemom in sposobnosti hitrega premikanja vojaških enot.
Scenarij z več istočasnimi konflikti je za zdaj predvsem opozorilo in predmet strateškega načrtovanja – ne dokaz, da je bila odločitev za novo svetovno vojno že sprejeta.
