Slovenija se lahko pohvali z izjemnimi športnimi uspehi, vendar med najbolj zanimive zgodbe zagotovo sodijo tudi dosežki, ki jih širša javnost pogosto ne pozna. Ena takšnih je zgodba Hilde Bedrač, štirikratne olimpijske prvakinje v tekmovalnem gasilstvu. Skupaj z ekipo PGD Hajdoše je v zadnjih letih dosegla rezultate, ki slovensko gasilstvo uvrščajo v sam svetovni vrh. Letošnja gasilska olimpijada v avstrijskem Železnem je bila zanjo še posebej čustvena, saj je prvič tekmovala skupaj s svojo hčerko. Ko je na semaforju zagledala izjemen čas, čustev ni več mogla zadržati.
Hajdoše znova na vrhu sveta
PGD Hajdoše je v svetu tekmovalnega gasilstva dobro poznano. Članice društva so julija 2026 na gasilski olimpijadi CTIF v Eisenstadtu v Avstriji osvojile zlato medaljo in s tem ubranile naslov olimpijskih prvakinj.
Za društvo je bil to še posebej pomemben dosežek, saj je bilo to že njihovo deseto zlato olimpijsko odličje v zgodovini tekmovalnega gasilstva. Rezultat zato ni bil zgolj še ena zmaga, ampak nadaljevanje izjemne tradicije, ki jo Hajdoše gradijo že vrsto let.
Za takšnimi rezultati pa ni le nekaj minut tekmovanja. Za njimi so dolgi treningi, številne ponovitve, odrekanje in predvsem močna povezanost ekipe.
Hilda Bedrač je štirikratna olimpijska prvakinja
Med najuspešnejšimi članicami je Hilda Bedrač, ki ima za seboj že štiri olimpijske zmage.
Čeprav bi lahko nekdo ob takšnem uspehu pričakoval predvsem samozavest in mirnost, je Bedračeva razkrila, da so velika tekmovanja kljub izkušnjam še vedno zelo čustvena.
Vsaka nova olimpijada prinaša določeno odgovornost. Ko je ekipa že osvojila številne medalje, pričakovanja okolice postanejo večja, tekmovalci pa se morajo spoprijeti tudi s pritiskom, da bi uspeh ponovili.
Prav zato je vsaka nova zmaga toliko bolj dragocena.
Tokrat je tekmovala skupaj s hčerko
Letošnje tekmovanje je bilo za Bedračevo posebno iz še enega razloga. V ekipo je namreč nepričakovano prišla njena hči.
Ena od tekmovalk se je poškodovala in zaradi težav s kolenom ni mogla nastopiti. Njeno mesto je zato prevzela hči Hilde Bedrač, ki je že imela izkušnje s tekmovalnim gasilstvom in je prej nastopala v uspešni ekipi članic A.
Tako je nastal prizor, ki je imel za družino poseben pomen – mama in hči sta se skupaj znašli na največjem tekmovanju.
Za Bedračevo je bilo to še posebej pomembno, saj je gasilstvo v njeni družini prisotno že več generacij.
Solze med tekmovanjem
Najbolj čustven trenutek je prišel med samo tekmovalno vajo.
Ko je Hilda na semaforju zagledala čas pod 20 sekundami, je začutila, da ekipa dosega nekaj izjemnega. Ko so tekmovalke prišle do enega od ključnih delov vaje, so jo prevzela čustva in po njenih besedah so ji pritekle solze.
Njeno reakcijo je opazil tudi avstrijski sodnik, ki jo je vprašal, zakaj joka.
Razlog ni bil žalosten. Šlo je za trenutek ponosa, veselja in olajšanja po vseh treningih in pripravah.
Takšni trenutki lepo pokažejo, da tudi najbolj izkušeni tekmovalci težko ostanejo popolnoma hladni, ko se po dolgem trudu vse sestavi tako, kot so si želeli.
Ko stadion napove Hajdoše, se vse spremeni
Tekmovalno gasilstvo za člane ekip očitno ni samo vprašanje čim hitrejše izvedbe vaje.
Bedračeva je opisala tudi posebno vzdušje, ki nastane, ko na stadionu napovejo ekipo Hajdoše.
Takrat se oglasijo tribune, navijači ustvarijo posebno energijo, tekmovalke pa dobijo dodatno motivacijo. Za ekipo, ki ima za seboj tako bogato zgodovino, je nastop pred množico zagotovo nekaj posebnega.
V takšnem okolju lahko tudi majhne napake odločajo o končnem rezultatu, zato je pomembno, da tekmovalci ostanejo zbrani.
Pri Hajdošah je negativno razmišljanje skoraj prepovedano
Dolgoletni mentor in nekdanji tekmovalec Ivan Brodnjak dobro pozna pritisk velikih tekmovanj. Tudi sam ima za seboj dve zmagi, zato ve, kako zahtevno je tekmovati, ko vsi pričakujejo vrhunski rezultat.
Po njegovih besedah je pri mentorstvu celo več odgovornosti kot pri samem tekmovanju. Tekmovalec se mora osredotočiti na svojo nalogo, mentor pa mora spremljati celotno ekipo in številne podrobnosti.
V Hajdošah zato veliko pozornosti namenjajo tudi psihološki pripravi.
Njihovo pravilo je preprosto: negativno razmišljanje praktično ni dovoljeno. Tekmovalke morajo v mislih vajo izvesti brezhibno, še preden stopijo na tekmovalno prizorišče.
Izkušnje so lahko velika prednost
Zanimiv del tekmovalnega gasilstva je tudi razdelitev ekip v različne starostne kategorije.
Pri članih B starost tekmovalcev prinaša dodatne točke. To pomeni, da so lahko leta in izkušnje v določenih okoliščinah prednost, če tekmovalci hkrati ohranjajo dobro fizično pripravljenost.
Brodnjak je to opisal tudi s šaljivo pripombo, da je to ena redkih stvari v življenju, kjer leta res delajo v korist človeka.
Članice B iz Hajdoš so to dokazale tudi na letošnjem tekmovanju. Njihova povprečna starost je bila kar 51 let, kljub temu pa so izvedle izjemno vajo in osvojile zmago.
Gasilstvo kot način življenja
Za Hildo Bedrač gasilstvo očitno ni zgolj tekmovanje.
Gre za način življenja, druženje in občutek pripadnosti. Pomemben del tega so tudi odnosi med člani društva, medsebojna pomoč in solidarnost.
Prav zato je zanjo toliko bolj pomembno, da se tradicija nadaljuje tudi med mlajšimi generacijami.
Ko je na tekmovanju nastopila skupaj s hčerko, je dobila tudi potrditev, da trud, ki ga je skozi leta vlagala v gasilstvo, ni bil zaman.
Olimpijada ni samo boj za medalje
Gasilska olimpijada ima poleg tekmovalnega dela tudi pomembno družabno komponento.
Ekipe skupaj bivajo, analizirajo treninge, se družijo in spoznavajo gasilce iz drugih držav. Tekmovalci tako ne doživijo le pritiska nastopa, temveč tudi občutek pripadnosti veliki mednarodni gasilski skupnosti.
Poseben trenutek je tudi otvoritvena parada, na kateri se predstavijo ekipe iz različnih držav in pokažejo svoje uniforme ter tradicijo.
Prav zato je olimpijada za številne gasilce veliko več kot samo rezultat na semaforju.
Zgodba, ki presega zlato medaljo
Uspeh Hilde Bedrač in ekipe PGD Hajdoše je zanimiv predvsem zato, ker za zlatimi medaljami skriva človeško zgodbo.
Gre za leta treninga, odrekanja, ekipnega dela in družinske tradicije. Letošnji uspeh pa je dobil še posebno simboliko, ker je Hilda tekmovala skupaj s svojo hčerko.
Ko so po dolgem treningu prišli do odličnega rezultata in so jo prevzela čustva, so bile solze pravzaprav odraz vsega, kar je bilo vloženo v ta trenutek.
Slovensko tekmovalno gasilstvo je tako še enkrat pokazalo, da lahko doseže svetovni vrh. PGD Hajdoše je z novo zlato medaljo potrdilo svojo izjemno tradicijo, Hilda Bedrač pa je še enkrat dokazala, zakaj sodi med najbolj uspešne tekmovalne gasilke.
