Premier Janez Janša je v nastopu na Planet TV sporočil, da bo zavrnitev interventnega zakona za razvoj Slovenije na prihajajočem zakonodajnem referendumu razumel kot nezaupnico svoji vladi. Zakon je v javnosti bolj znan kot zakon omnibus.
Glasovi z včerajšnjega referendumskega maratona še niso dokončno prešteti, premier pa že usmerja pozornost k naslednjemu preizkusu. Z izjavo je razpravo o t. i. razvojnem paketu iz gospodarsko-davčnega polja premaknil v neposreden boj za politično ohranitev koalicije.
Ustava pravi eno, Janša drugo
Uradno zavrnitev posameznega zakona na referendumu po ustavi ne pomeni padca vlade ali samodejnega konca mandata. Ko pa predsednik vlade sam potegne črto in izid izenači z nezaupnico, odpira vrata scenariju predčasnih volitev.
Vlada vztraja, da je omnibus zakonodajni temelj, na katerem stojita tudi pravkar predlagana proračuna za leti 2027 in 2028.
Kaj sploh je zakon omnibus?
Interventni zakon za razvoj Slovenije je obsežen zakonodajni paket. Vlada želi z davčnimi razbremenitvami, ugodnostmi za podjetja in normirance, ureditvijo delovanja zdravnikov ter spremembami pri financiranju dolgotrajne oskrbe spodbuditi gospodarsko rast in izboljšati poslovno okolje.
Podporniki z gospodarstva v njem vidijo nujen korak za večjo konkurenčnost države. Nasprotniki in sindikati, ki so zbrali več kot 42 tisoč podpisov za referendum, pa opozarjajo, da gre za zakon v korist premožnejših. Zaradi izpada javnih sredstev bi po njihovem lahko resno ogrozil zdravstvo, šolstvo in celotno socialno državo.
Janša: Slovenija stopica na mestu
Ob predstavitvi proračunskih načrtov je Janša poudaril, da se je Slovenija ujela v spiralo stopicanja na mestu. Po njegovem mnenju trenutni sistem spodbuja delovna mesta z nizko dodano vrednostjo. Zato je država izdala že 150 tisoč dovoljenj za tuje delavce, to pa povzroča izjemen pritisk na šolstvo, zdravstvo in socialno mrežo.
Razvojni zakon naj bi po trditvah vlade ustvaril pogoje za večje domače vlaganje, razbremenitev podjetnosti in boljšo izkoriščenost domačega znanja.
Premier je napovedal še posvetovalni referendum o debirokratizaciji. Pojasnil je tudi, da krčenja v javnem sektorju ne bo, bodo pa nujne premestitve kadrov proti področjem oskrbe starejših in zdravstva.
Številke finančnega ministra
Številke je dodal finančni minister Andrej Šircelj, ki proračunski načrt opisuje kot odgovoren in usmerjen v naložbe. V letu 2027 država načrtuje 17 milijard evrov prihodkov in 19,4 milijarde evrov odhodkov.
Višji primanjkljaj minister pripisuje zvišanju investicij v obrambo, infrastrukturo in evropske projekte za več kot 800 milijonov evrov.
Minister zagotavlja, da vlada razbremenitve dela ne bo financirala z novimi dajatvami ali nepremičninskim davkom. Računa na gospodarsko rast in strožjo proračunsko disciplino, ki naj bi med drugim odpravila znano decembrsko zaletavo porabljanje neporabljenih sredstev po ministrstvih.
Decembrska zaletavost pri porabi
V dosedanjem sistemu velja pravilo, da se denar, ki ga ministrstvo ali državni urad ne porabi do 31. decembra, ob koncu leta vrne v državno blagajno. Uradu ob tem grozi, da mu bo finančno ministrstvo za naslednje leto odmerilo manj denarja, češ da ga očitno ne potrebuje toliko. Prav zato se ob koncu leta rado zgodi, da se sredstva še naglo porabijo.
Referendum kot preizkus celotne vlade
Ker so sindikati zbrali dovolj podpisov za razpis referenduma o tem obsežnem zakonskem paketu, bo končna beseda v rokah volivcev. Z Janševo napovedjo o »nezaupnici« pa prihajajoče glasovanje zagotovo ne bo le presoja o davkih in birokraciji.
Postalo bo referendumski preizkus celotnega vladnega mandata. Za koga bodo volivci glasovali in kaj bo to pomenilo za koalicijo, bomo videli šele ob izidu.
