.png)
Predlog zakona o razkritih obrazih na javnih krajih odmeva tudi med muslimani. Islamska skupnost v Sloveniji opozarja, da se javni diskurz o verski in kulturni raznolikosti zaostruje, predlog pa jim vzbuja dodatno zaskrbljenost.
Menijo, da se glede na predhodno razpravo težko izogniti vtisu, da ukrep sporoča tudi nezaželenost vidne prisotnosti islama v javnem prostoru.
Kaj je sprejela vlada?
Gre za predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki ga je vlada sprejela v četrtek. Naslov v izvirnem poročanju ga povezuje s prepovedjo burk in nikabov, odziv muslimanske skupnosti pa je prišel v dveh delih: z besedami muftija in z ločenim sporočilom za javnost.
Mufti: Zakaj je zakon sploh potreben?
Mufti Nevzet Porić je predlog kritiziral tudi v današnji molitvi v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana. Sprašuje se, zakaj je zakon potreben, saj je zakrivanje obraza v Sloveniji redek pojav.
Po njegovih besedah bi razprava o zakonu okrepila predsodke do muslimank. Meni tudi, da javna razprava pogosto ne razlikuje med različnimi oblikami muslimanskega pokrivanja.
Posledice takšnega posploševanja bi lahko občutile tudi muslimanke, ki nosijo naglavno ruto, čeprav ta po muftijevih besedah ne sodi v okvir predlagane prepovedi. Kot so zapisali na spletni strani, ga skrbi, da bi muslimanke zaradi takšnega enačenja postale tarča nezaupanja in predsodkov.
Predlagatelje zakona je pozval, naj ukrep utemeljijo s konkretnimi varnostnimi tveganji, ne s predpostavkami ali ustvarjanjem strahu pred muslimani.
Islamska skupnost: Svoboda verskega izražanja je bila prezrta
V ločenem sporočilu za javnost so v Islamski skupnosti v Sloveniji zapisali, da težko razumejo, zakaj pri oblikovanju izjem ni bila upoštevana ustavno varovana svoboda verskega izražanja. Hkrati so priznali, da je varnost legitimna naloga države.
»Zavedamo se, da je zagotavljanje varnosti legitimna naloga države. Sklicevanje na preprečevanje nasilja na protestih ne odgovori na vprašanje, zakaj naj omejitev v vsakdanjem življenju zadeva tudi ljudi, ki nikogar ne ogrožajo. Zakrivanje obraza iz verskega prepričanja samo po sebi ne pomeni, da posameznica pred pristojnimi organi ne bi razkrila obraza zaradi preverjanja identitete,«
so dodali.
Opozorilo pred predvolilnim strahom
Po njihovem mnenju se v predvolilnem času vrstijo izjave, s katerimi politiki podporo iščejo z vzbujanjem strahu pred muslimani. Opozorili so:
»V predvolilnem času se vrstijo izjave, ki podporo iščejo z vzbujanjem strahu pred muslimani. Posamezne prakse se posplošujejo, sodržavljani in sosedje pa se predstavljajo kot grožnja. Tovrstna ravnanja utrjujejo predsodke in izključevanje postaja normalno politično ravnanje,«
Izpostavili so razpravo o prepovedi burk in nikabov ter pozive proti zagotavljanju ustreznih verskih prostorov.
»Muslimani smo del te družbe že desetletja«
V skupnosti poudarjajo, da so muslimani v Sloveniji del družbe že desetletja. Številni so se tu rodili, slovenščina je njihov prvi jezik, ta prostor pa njihov prvi dom. Tukaj se šolajo, delajo, vzgajajo otroke in prispevajo k skupnemu življenju.
Pričakujejo, da jih politični predstavniki tako tudi obravnavajo in da njihove pripadnosti ne postavljajo pod vprašaj vsakič, »ko postane verska raznolikost priročna predvolilna tema«.
Kaj želijo od politike?
Politične stranke, njihove kandidate in nosilce javnih funkcij pozivajo, naj podporo pridobivajo s svojim delom, odgovornimi predlogi in reševanjem skupnih težav. Pričakujejo tudi, da se jasno odzovejo na izjave, ki vzbujajo sovražnost do kogarkoli, ter da se dejavno zavzamejo za pluralno in raznoliko slovensko družbo.
»Enakopravna pripadnost tej državi ne sme biti nekaj, kar moramo njeni prebivalci in državljani zaradi svoje vere vedno znova dokazovati,«
so še dodali.
Zakaj je ta razprava pomembna?
Zakon o varstvu javnega reda in miru zadeva vsakdanje življenje na javnih krajih, zato se razprava hitro prelije od pravnih podrobnosti k vprašanju, kako družba gleda na vero, varnost in svobodo posameznika. Odziv Islamske skupnosti kaže, da se v tem delu javnosti predlog razume kot več kot zgolj varnostni ukrep.
Na drugi strani pa v sporočilu sami priznavajo, da je skrb za varnost naloga države. Ključno vprašanje, ki ga postavljajo, je, ali je omejitev sorazmerna in ali upošteva ustavno zagotovljeno svobodo verskega izražanja.
Vlada je predlog novele sprejela v četrtek. Odzivi, kot sta muftijev in sporočilo Islamske skupnosti, so zato le del razprave, ki se šele odpira.
