.png)
Afera Litijska 51 še zdaleč ni zaključena. Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije (CI ADSS) je 29. oktobra 2026 na Specializirano državno tožilstvo vložila drugo dopolnitev kazenske ovadbe, v kateri se sklicuje na nova SMS-sporočila.
Po njihovih navedbah naj bi sporočila razkrivala pomembno vlogo nekdanje pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan pri pripravi finančne konstrukcije nakupa stavbe. Obenem iniciativa odpira vprašanja o ravnanju preiskovalcev NPU in pristojnega tožilca.
Koga omenja ovadba?
Poleg Dominike Švarc Pipan iniciativa izpostavlja finančnega ministra Klemna Boštjančiča in predsednika vlade Roberta Goloba. Med omenjenimi so še nekdanji direktor NPU Darko Muženič, državni tožilec Boštjan Valenčič ter preiskovalca Jasna Fikfak in Gregor Izda.
Dopolnitev temelji predvsem na SMS-komunikaciji, ki jo je 6. oktobra 2026 objavil portal Nova24TV. Po prepričanju civilne iniciative ta sporočila postavljajo pod vprašaj dosedanjo razlago Švarc Pipanove, da so jo pri nakupu stavbe na Litijski cesti zgolj zavedli podrejeni uradniki.
Kaj naj bi pisalo v sporočilih?
V središču so sporočila, ki naj bi jih Dominika Švarc Pipan 18. decembra 2023 poslala takratnemu finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču. Iz objavljene komunikacije naj bi bilo razvidno, da je predstavila finančno konstrukcijo nakupa nepremičnine v vrednosti osmih milijonov evrov.
Dva milijona evrov naj bi zagotovilo ministrstvo za pravosodje iz namenskih sredstev in ostankov na integralnih postavkah. Za dokončanje konstrukcije pa naj bi potrebovali še šest milijonov evrov iz proračunske rezerve.
Švarc Pipanova je v sporočilu navedla tudi konkretne operativne korake, ki naj bi jih izvedli ministrstvi za finance in pravosodje. Med drugim je predlagala pripravo vladnih gradiv za prerazporeditev sredstev in njuno sočasno obravnavo na dopisni seji vlade.
Pozornost vzbuja še njena zahteva glede roka za prejem računa. Po navedbah v dopolnitvi je predlagala, da bi ministrstvo račun sprejelo tudi po 21. decembru 2023, če bi ga prejeli 22. ali najpozneje 27. decembra.
Civilna iniciativa ocenjuje, da komunikacija kaže na vnaprejšnje načrtovanje finančne konstrukcije in zavestno iskanje rešitev za izvedbo nakupa. Po njihovem mnenju to bistveno spreminja razumevanje vloge nekdanje ministrice pri celotnem poslu.
Opozorila z ministrstva za finance
Dopolnitev izpostavlja tudi komunikacijo med Dominiko Švarc Pipan in tedanjo državno sekretarko na ministrstvu za finance Sašo Jazbec. Jazbečeva naj bi opozarjala na potrebo po celoviti razpravi o finančnih obveznostih ministrstva in da za nakup še ni bila dana dokončna zelena luč.
Posebej izstopa njeno sporočilo, da lahko zeleno luč za projekt da samo minister. Švarc Pipanova naj bi odgovorila, da so pripravljeni ukrepati, če bo minister projekt odobril.
Sledil je še odgovor Klemna Boštjančiča, ki je zavrnil razlago, da naj bi ministrstvo za pravosodje lahko porabilo vse preostale proračunske zneske.
Že 22. decembra 2023 pa je vlada na 167. dopisni seji sprejela sklep o prerazporeditvi 6,5 milijona evrov iz proračunske rezerve. Iniciativa zato opozarja na časovno zaporedje dogodkov in zahteva, da se preveri, kdo je dejansko sprejemal odločitve in na kakšni pravni podlagi.
Očitki na račun NPU in tožilstva
Drugi del dopolnitve je namenjen ravnanju preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada in pristojnega državnega tožilca. CI ADSS zatrjuje, da so imeli preiskovalci ob zasegu elektronskih naprav na voljo tudi podatke o komunikaciji med ključnimi političnimi funkcionarji.
Po njihovem mnenju bi morala SMS-sporočila predstavljati pomemben del dokaznega gradiva. Zato sprašujejo, zakaj naj bi bila preiskava usmerjena predvsem v nižje uradnike ministrstva in prodajalca nepremičnine, vloga političnih odločevalcev pa naj ne bi bila ustrezno raziskana.
Darku Muženiču, tožilcu Boštjanu Valenčiču ter preiskovalcema Jasni Fikfak in Gregorju Izdi v ovadbi očitajo sum zlorabe uradnega položaja in preprečitve dokazovanja. Gre za resne očitke, katerih utemeljenost mora presoditi pristojno tožilstvo.
Zahtevajo izločitev in prenos pristojnosti
Iniciativa ne zahteva le dodatnega preverjanja novih dokazov. Predlaga tudi izločitev državnega tožilca Boštjana Valenčiča in skupine preiskovalcev NPU ter prenos krajevne pristojnosti.
Po njihovem mnenju bi bilo treba zagotoviti neodvisno in nepristransko preiskavo vseh okoliščin afere, vključno z ravnanjem oseb, ki so doslej vodile predkazenski postopek.
Kaj to pomeni za zdaj?
Nakup stavbe na Litijski 51 že od začetka sproža številna vprašanja o gospodarnosti porabe javnega denarja, postopkih nakupa in odgovornosti takratnih odločevalcev. Nova SMS-komunikacija odpira dodatna vprašanja o tem, kdo je pripravljal finančno konstrukcijo, kdo je odobril prerazporeditev milijonov evrov in ali so bili vsi pomembni dokazi ustrezno obravnavani.
Pomembno je poudariti, da za zdaj govorimo o navedbah in očitkih iz dopolnitve kazenske ovadbe, ne o ugotovljeni kazenski odgovornosti navedenih oseb. Kako se bo do novih dokazov opredelilo Specializirano državno tožilstvo, bo ključno za nadaljnji razplet.
Civilna iniciativa zahteva, da se zadeva ponovno temeljito preveri. Vir informacij je druga dopolnitev kazenske ovadbe CI ADSS z dne 29. 10. 2026.
