.png)
Svet Evropske centralne banke je v četrtek pričakovano pustil evrske obrestne mere pri miru, guverner Banke Slovenije Primož Dolenc pa je za Radio Slovenija namignil, da bi se to lahko spremenilo že na decembrski seji. Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, po njegovih besedah december prinaša čas za ukrepanje.
Kot poroča STA, so obrestne mere v ECB letos dvignili junija in septembra. Tokrat so jih pustili nespremenjene, hkrati pa so opozorili na zaostrene pogoje financiranja in na negativne vplive rastočih cen energentov.
Energenti ostajajo glavni krivec
Cene energentov še naprej rastejo, njihova rast pa presega septembrske napovedi ECB. Prav to ustvarja pritiske, ki zvišujejo inflacijske obete in hkrati znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti.
Inflacija je bila septembra pri 3,8 odstotka. V prihodnjih četrtletjih naj bi ostala občutno nad ciljno dvoodstotno ravnjo.
Vsaj na krajši rok takšna gibanja krepijo širša inflacijska pričakovanja. Kako se bodo stvari razvijale, je po sporočilu sveta odvisno predvsem od tega, kako močan bo energetski šok in kako dolgo bo trajal. Močnejši in dlje časa trajajoči šok bo krepil posredne in sekundarne učinke ter potisnil inflacijo navzgor.
»December je tisti trenutek«
Dolenc je po dvodnevni seji sveta ECB, ki se je končala v četrtek, povedal:
“Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, je december tisti trenutek, ko bodo potrebne spremembe, ki bi bile sicer lahko že danes izvedene, pa so nekako odložene.”
Z drugimi besedami: po njegovem bi se nekatere spremembe lahko zgodile že zdaj, a so jih za nekaj časa odložili. Odločitev je zdaj prestavljena na december, vse pa bo odvisno od tega, kako se bodo razmere razvijale do takrat.
Bo draginja zajela tudi druga področja?
Eno glavnih vprašanj je, ali se lahko inflacija, ki jo ženejo dražji energenti, prelije še drugam, na primer na plače. Guverner je odgovoril:
“Kaže se trend, da se znajo učinki prek učinkov cene energentov, potem cen hrane in tako naprej, preliti tudi širše v ekonomijo. Tega se zavedamo.”
V Svetu ECB se torej zavedajo, da draginja, ki se začne pri energentih, ne ostane nujno samo tam. Za gospodinjstva to pomeni, da je spremljanje odločitev ECB pomembno tudi zunaj finančnih krogov, saj obrestne mere vplivajo na cene posojil in varčevanja.
Lagarde odhaja prej, kot je bilo predvideno
Sejo je zaznamovalo tudi sporočilo predsednice ECB Christine Lagarde, da bo s 7. februarjem zapustila položaj. To bo skoraj devet mesecev pred iztekom njenega sedemletnega mandata.
Dolenc je povedal, da se je o takšni možnosti ugibalo že dlje časa. Dejal je:
“To je osebna odločitev, težko jo komentiram. Dejansko nismo vedeli, da bo ta odločitev sporočena, se je pa nekako pričakovalo, da se v teh tednih, mesecih takšna odločitev zna zgoditi.”
Kdo bi lahko prevzel krmilo?
Naslednika oziroma naslednico Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad članic EU, natančneje voditelji 21 članic z evrom. Med njimi je tudi Slovenija.
Med najresnejšimi kandidati se omenjata nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot ter nekdanji guverner španske centralne banke in trenutno prvi mož Banke za mednarodne poravnave Pablo Hernandez de Cos.
Dolenc o imenih ne želi špekulirati. Za Radio Slovenija je po pisanju STA povedal:
“Želim si samo, da bo naslednik gospe Lagarde takšen predsednik, ki bo dejansko kot svojega vzel mandat, ki ga kot Evropska centralna banka imamo, torej stabilnost cen.”
Kaj to pomeni za bralce?
Trenutno se obrestne mere ne spreminjajo, a sporočilo je jasno: pozornost bo do decembra usmerjena predvsem v gibanje cen energentov. Če se bodo ti še naprej dražili in bo inflacija ostala visoko nad ciljem, je novi premik obrestnih mer mogoč. To lahko vpliva na tiste, ki imajo posojila, pa tudi na tiste, ki razmišljajo o varčevanju.
Ker pa je vse odvisno od razvoja razmer, dokončne odločitve še ni. Kako se bo svet ECB odločil, bomo izvedeli na decembrski seji.
