.png)
Predsednik vlade Janez Janša se je odzval na trditve Nike Kovač o domnevnem sporazumu z izraelskim podjetjem Dream Security. Navedbe je odločno zanikal in zapisal, da vlada ni sklenila nobenega takšnega dogovora. Po njegovih besedah tudi ni nobenega testiranja s podatki slovenskih državljanov.
Pri tem ni ostal. Direktorico Inštituta 8. marec je obtožil zavajanja in odprl še vprašanje, kdo financira njeno organizacijo.
Izvor: siol.net
“Nobenega takega sporazuma vlada ni sklenila in nobenega testiranja s podatki slovenskih državljanov ni.”
Kaj je sprožilo spor?
Nika Kovač, politična aktivistka in direktorica Inštituta 8. marec, je na Facebooku opozorila na domnevni sporazum med vlado in podjetjem Dream Security. Podjetju naj bi omogočal uporabo podatkov slovenskih državljanov za testiranje varnostnih programov z umetno inteligenco. Javnost je zanj izvedela prek portala Oštro.
Izvor: siol.net
Vladi očita, da po razkritju ni pojasnila podrobnosti dogovora. Prav zato je po njenem prepričanju odprtih še veliko vprašanj.
Opozorila je tudi na tveganja za varstvo osebnih podatkov in na ozadje podjetja. Po njenih navedbah so ga ustanovili nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz in ključna akterja podjetja NSO Group, znanega po vohunski programski opremi Pegasus.
Kaj zahteva Inštitut 8. marec?
Inštitut je objavil jasen seznam zahtev. Najprej zahteva prekinitev projekta. Nato želi, da vlada razkrije podrobnosti sporazuma, uporabljene podatke in sestanke s podjetjem.
Zahteva tudi pojasnilo, ali vlada načrtuje nakup vohunske programske opreme, podobne Pegasusu. Gre torej za več vprašanj hkrati, od vsebine dogovora do morebitnih prihodnjih nakupov.
Janšev odgovor: »Zavaja z novo lažjo«
Janša se je na navedbe odzval v objavi na Facebooku. Poleg zanikanja sporazuma je zapisal tudi, da ima slovenska javnost predvsem pravico vedeti, kdo vse financira Inštitut 8. marec.
“Slovenska javnost ima predvsem pravico vedeti, kdo vse financira in šunta proti Sloveniji Inštitut 8. marec, ki zdaj že vsak dan zavaja z novo lažjo.”
Kovačevi je nato očital, da nima mandata za postavljanje zahtev vladi v obsegu, kot si ga po njegovem mnenju pripisuje. Zapisal je:
“Vi pa imate od vlade pravico zahtevati toliko, kolikor glasov ste dobili na volitvah.”
Odziv je sklenil s sklicevanjem na ustavno ureditev države. Poudaril je, da je Slovenija parlamentarna demokracija, ki je s plebiscitom in z ustavo prekinila vladavino neizvoljenih.
“Slovenija je parlamentarna demokracija, ki je s plebiscitom in z ustavo prekinila vladavino neizvoljenih.”
Dve različni zgodbi o istem vprašanju
Na eni strani so torej opozorila o domnevnem sporazumu in tveganjih za osebne podatke. Na drugi je jasno zanikanje, da bi do sporazuma ali testiranja s podatki državljanov sploh prišlo. Obe strani javnosti ponujata povsem nasprotni trditvi.
Za bralce je pomembna predvsem tema, ki je v ozadju. Gre za varstvo osebnih podatkov in vprašanje, kako z njimi ravnajo država in podjetja, ki delujejo na področju varnostnih tehnologij. Takšne razprave se hitro razvnamejo, še posebej ko se omeni programska oprema, povezana z vohunjenjem.
Iz objavljenih izjav je razvidno, da Inštitut 8. marec še vedno zahteva razkritje podrobnosti, vlada oziroma premier pa vztraja, da sporazuma ni. Kako se bo spor razpletel in ali bo kdo ponudil dodatna pojasnila, bo pokazal čas.
Do takrat velja spremljati uradna sporočila obeh strani. Prav tako je smiselno ločiti med navedbami, ki jih nekdo trdi, in tistim, kar je podprto z dokumenti. Prav o dokumentih in podrobnostih dogovora se zdaj v javnosti najbolj razpravlja.
