.png)
Na slovenskem političnem parketu spet odmeva besedni obračun zaradi aneksov pri velikih infrastrukturnih projektih. Nekdanja ministrica Alenka Bratušek je Aleksandru Reberšku, poslancu NSi, odgovorila na vzdevek, ki se je je oprijel v političnih razpravah. Za to je uporabila uradni dokument.
Bratuškova je na družbenem omrežju X objavila videoposnetek razprave z Reberškom. Poglejte, kako je potekal njun obračun.
Vzdevek, ki »ostane za vedno«
V posnetku je slišati očitek, ki je sprožil odziv Bratuškove. »Še nekaj. Kraljica aneksov. Ta vzdevek vam bo večno ostal,« se glasi.
Bratuškova se je odločila, da bo na očitek odgovorila z dokumentom. Podpisal ga je predsednik NSi in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.
»Dobro poslušajte, dobro poslušajte!«
Kaj piše v odgovoru na poslansko vprašanje
Bratuškova je nato prebrala del uradnega odgovora na poslansko vprašanje. Po njenih besedah v njem piše:
»V skladu z veljavno zakonodajo minister, pristojen za infrastrukturo, ni pristojen za sklepanje pogodb ali aneksov na področju gradnje, vzdrževanja cestne in železniške infrastrukture. Niti ni odgovoren za sklepanje pogodb ali aneksov na projektu drugi tir ali avtocestne infrastrukture.«
Nato se je neposredno obrnila na Reberška. Njen sklep je bil jasen in kratek.
»Gospod Reberšek, nič. Nič pogodb in nič aneksov. Tako da ‘kraljica aneksov’ je očitno samo še kraljica.«
Reberšek ji ni ostal dolžan
Besednega obračuna s tem še ni bilo konec. Reberšek je pojasnilo Bratuškove sprejel in priznal, da je njeno ugotovitev pravilna. Nato ji je postavil vprašanje.
»To, kar ste zdaj povedali, vse drži. Seveda da minister ne podpisuje aneksov. Tudi vi niste podpisali nobenega aneksa na 2TDK-ju, kajne? Niste ga vi podpisali?« je vprašal.
S tem je opozoril na razliko med neposrednim podpisovanjem aneksov in politično odgovornostjo za projekte, ki potekajo pod okriljem posameznega ministrstva.
Za kaj pravzaprav gre?
Aneksi so dodatki k že sklenjenim pogodbam. Pri velikih infrastrukturnih projektih, kot sta gradnja in vzdrževanje cestne in železniške infrastrukture, so zato stalna tema političnih razprav. V tem primeru se je spor osredotočil na vprašanje, kdo te dodatke dejansko sklepa in kdo zanje politično odgovarja.
Bratuškova je želela pokazati, da minister, pristojen za infrastrukturo, po veljavni zakonodaji ni pristojen za sklepanje pogodb ali aneksov. To velja za gradnjo in vzdrževanje cestne in železniške infrastrukture, za projekt drugi tir in za avtocestno infrastrukturo. Svojo trditev je podprla z odgovorom na poslansko vprašanje, ki ga je podpisal minister Vrtovec.
Reberšek pa je poudaril drugo plat zgodbe. Strinjal se je, da minister aneksov ne podpisuje. Z vprašanjem o 2TDK-ju pa je Bratuškovo spomnil, da se politična odgovornost ne konča pri tem, kdo je pod dokument zapisal podpis.
Dve razlagi, ena razprava
Posnetek tako kaže dva različna pogleda na isto temo. Bratuškova se opira na pristojnosti, ki jih določa zakonodaja, in na uradni odgovor ministrstva. Reberšek se opira na vprašanje politične odgovornosti za projekte, ki potekajo pod okriljem posameznega ministrstva.
Zanimivo je, da sta v bistvu oba priznala delček resnice drugega. Bratuškova je s citatom pokazala, da minister aneksov ne sklepa. Reberšek je to potrdil in njeno ugotovitev označil za pravilno, nato pa je zastavil novo vprašanje.
Ali bo razprava dobila nadaljevanje, iz vira ni razvidno. Vzdevek »kraljica aneksov« pa je očitno še vedno vroča tema na političnem parketu. Videoposnetek, ki ga je objavila Bratuškova, je na družbenem omrežju X dostopen vsem, ki želijo razpravo spremljati na lastne oči.
Kaj vi mislite o tem političnem dvoboju? Se vam zdi, da je zadnjo besedo imela Bratuškova ali Reberšek?
