POZOR, SLOVENIJA: Trebušne viroze se hitro širijo, NIJZ razkril zaskrbljujoče številke – poglejte, kdo je najbolj na udaru!

Slabost, bruhanje, driska in krči v trebuhu – v zadnjem času vse več ljudi pripoveduje o trebušnih virozah. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so potrdili, da so letos prejeli več prijav črevesnih nalezljivih bolezni kot lani. Za to pa obstaja tudi razlog, ki ni povezan zgolj z viruSi.

Na NIJZ so nam pojasnili: »V primerjavi z lanskim letom je število prijavljenih primerov črevesnih nalezljivih bolezni letos višje.« Hkrati opozarjajo, da višje število prijav še ne pomeni nujno enako velikega porasta okužb.

»Na prijavo vpliva več dejavnikov, tudi elektronsko poročanje, ki sedaj poteka in zajame več primerov obolenj«.

Letos se torej spreminja tudi metodologija, podatkov o kakšnem aktualnem izbruhu pa za zdaj na NIJZ nimajo.

Koliko ljudi je zbolelo?

Po najnovejših podatkih NIJZ so v Sloveniji od začetka leta do 8. novembra 2026 zabeležili 2336 primerov norovirusnih in 1760 primerov rotavirusnih okužb. Skupaj to pomeni 4096 prijav.

Pri norovirusih je zbolelo 1428 žensk in 908 moških. Pri rotavirusih je bilo obolelih 949 žensk in 811 moških.

Iz grafa NIJZ je razvidno, da so norovirusne okužbe letos najpogosteje beležili februarja in marca. Število prijavljenih primerov je v posameznih tednih takrat preseglo 200. Nov izrazit porast je sledil oktobra, ko so v enem tednu zabeležili približno 230 prijav.

Kdo je najbolj na udaru?

Na NIJZ pojasnjujejo: »Na splošno so v hladnejši polovici leta pogostejše rotavirusne in norovirusne okužbe. Pojavljajo se pogosteje pri mlajših otrocih, mlajših od enega leta in starejših osebah, starejših od 75-let.«

Norovirus je zelo nalezljiv in povzroča predvsem bruhanje, drisko ter bolečine v trebuhu. Letos je najbolj prizadel jugovzhodno Slovenijo.

Rotavirus povzroča podobne težave in je posebej pogost pri majhnih otrocih. Najbolj razširjen je bil na Koroškem, najpogosteje pa so zbolevali otroci, stari od enega do štirih let.

Kako dolgo trajajo težave?

Norovirus je eden najpogostejših povzročiteljev trebušnih viroz. Okužba se običajno pokaže v enem do dveh dneh. Najpogostejši znaki so slabost, bruhanje, vodena driska in bolečine v trebuhu. Pojavijo se lahko tudi povišana telesna temperatura, glavobol in bolečine po telesu.

Pri večini sicer zdravih ljudi težave minejo razmeroma hitro, običajno v 12 do 60 urah. Zato marsikdo kljub neprijetnim simptomom sploh ne obišče zdravnika.

Na NIJZ so to potrdili: »Na posvet pri zdravniku zaradi noroviroze se oglasi le manjši delež obolelih. Večina ob težavah (slabosti, bruhanju, driski) niti ne potrebuje pregleda v ambulanti, ker težave relativno hitro izzvenijo, zato predvidevamo, da je dejansko število noroviroz večje od poročanega.«

Rotavirusi, ki so posebej pogosti pri majhnih otrocih, povzročajo podobne težave. Okužbo običajno spremljajo bruhanje, trebušni krči, vodena driska in povišana telesna temperatura.

Okužba se hitro razširi po družini

Norovirusi se širijo z neposrednim stikom z okuženimi ter prek onesnažene hrane, vode in površin. Zato se okužbe pogosto pojavljajo v vrtcih, šolah, domovih starejših in drugih okoljih, kjer je veliko ljudi.

Okužena oseba lahko virus izloča že pred pojavom prvih znakov bolezni. V blatu lahko ostane prisoten še 14 dni ali dlje po prenehanju driske. Največja možnost za prenos je ob začetku bolezni in prvih nekaj dni po ozdravitvi.

Podobne prebavne težave lahko povzročajo tudi drugi virusi, med njimi adenovirusi, sapovirusi in astrovirusi.

Kako se zaščititi in kdaj k zdravniku?

Najpomembnejša zaščita je temeljito umivanje rok z milom in tekočo vodo. Roke si umijte predvsem po uporabi stranišča, menjavi plenic ter pred pripravo hrane in jedjo. Pomembni so tudi čiščenje površin, pravilno ravnanje z živili in uporaba varne pitne vode.

Pri obolelih je treba paziti na zadosten vnos tekočine, saj lahko bruhanje in driska povzročita izsušitev. To je posebej nevarno pri dojenčkih, majhnih otrocih in starejših.

Zdravniško pomoč je treba poiskati ob znakih izrazite izsušitve, nezmožnosti pitja ali hudih oziroma dolgotrajnih težavah.

Na NIJZ posebej opozarjajo, da otroci z drisko ali bruhanjem ne smejo obiskovati vrtca ali šole. Vrnejo se lahko šele 48 ur po zadnjem bruhanju oziroma driski.

Za dojenčke je na voljo tudi cepljenje proti rotavirusnim okužbam, ki zmanjšuje tveganje za težji potek bolezni.