.png)
V kabinetu predsednika vlade so pripravili predlog novega odloka o Svetu za nacionalno varnost (Snav). Po njem predsednice republike, predsednika DZ in vodje opozicije ne bi bilo več treba vabiti na seje Snav, tudi če bi obravnavali vprašanja nacionalne varnosti. V vojnih in izrednih razmerah pa bi Snav postal državni operativni štab obrambe.
Predlog odloka je objavljen med vladnimi gradivi. Prinaša spremembe pri sestavi Snav in pri njegovem sekretariatu ter nove ali podrobneje opredeljene naloge in delovanje posameznih delovnih teles.
Kdo bi sedel za mizo Snav?
Snavu poleg premierja, ki mu tudi predseduje, zdaj pripadajo direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) ter obrambni, notranji, zunanji in infrastrukturni minister. Po novem bi se jim pridružila še finančni in gospodarski minister ter vodja sekretariata Snava.
Predvidena je tudi nova določba, da so člani Snava tudi podpredsedniki vlade, če to niso že po ministrski funkciji, ki jo opravljajo.
Posledično bi v sekretariatu Snava sodelovali tudi predstavniki navedenih ministrstev. Po novem pa v njem ne bi bilo več direktorja vladnega urada za komuniciranje, izhaja iz objavljenega predloga.
Povabilo postaja stvar odločitve premierja
Najbolj izstopa sprememba pri udeležbi predsednika republike, predsednika DZ, predstavnika največje opozicijske stranke v DZ, predstojnikov drugih državnih organov in predstavnikov drugih organizacij. Doslej je veljalo, da so ti vabljeni na sejo, kadar obravnavajo vprašanja nacionalne varnosti, ki zahtevajo usklajeno delo.
Nov odlok predvideva, da predsednik Snava te »lahko povabi« na sejo.
V praksi bi to pomenilo diskrecijsko pravico premierja, da navedenih, če ne želi, ne povabi na sejo.
Nespremenjena ostaja določba, da predsednik vlade k sodelovanju pri delu Snava lahko povabi tudi druge ministre, predstavnike drugih državnih organov in strokovnjake s področja nacionalne varnosti.
Drugačna operativna skupina
Spremembe prinaša tudi sestava operativne skupine sekretariata Snava. Po sedanjem odloku jo sestavljajo državni sekretar na zunanjem ministrstvu, generalni direktor policije, direktor Sove, direktor urada za informacijsko varnost in generalni direktor obveščevalno varnostne službe.
Po novem bi skupino sestavljali vodja skupine in člani, ki jih imenuje sekretariat izmed strokovnjakov ministrstev, vladnih služb in drugih državnih organov. Upoštevali bi potrebo po strokovnem znanju s področij protiobveščevalne dejavnosti, varnostnih analiz, dezinformacij in hibridnih groženj, nacionalne varnosti, informacijsko-komunikacijskih tehnologij, kibernetske varnosti in depešnega sistema ter medresorskega sodelovanja in komuniciranja.
Nacionalni koordinator in obrambni štab
Predlog predvideva tudi novega nacionalnega koordinatorja za preprečevanje zunanjih manipulacij z informacijami in vplivanja. Imenovali bi ga v 30 dneh po uveljavitvi odloka.
Nova je tudi določba o preoblikovanju Snava v vojnih in izrednih razmerah. Takrat bi postal državni operativni štab obrambe.
Zakaj predlagajo spremembe?
Kot izhaja iz gradiva, pripravljenega v kabinetu predsednika vlade, so razlogi za spremembe vse bolj kompleksno varnostno okolje, potreba po učinkovitejšem in bolj usklajenem odzivanju državnih organov na sodobne varnostne grožnje ter okrepitev vloge sekretariata in njegove operativne skupine.
V predlaganem novem prvem členu odloka je zapisano, da je Slovenija v današnjem varnostnem okolju izpostavljena resnim in kompleksnim grožnjam. Med njimi izstopajo tuje državne in nedržavne obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti ter vplivne operacije, namenjene vmešavanju v notranje zadeve in volilne procese.
Med grožnjami so navedene tudi hibridne, ki vključujejo kibernetske napade na državne institucije in kritično infrastrukturo, energetsko izsiljevanje in ogrožanje oskrbe z energenti ter napade na informacijski in kibernetski prostor. Kritična infrastruktura obsega promet, zdravstvo, komunikacije in finančni sistem. Omenjene so še gospodarske, tehnološke in znanstvene kraje ter industrijsko vohunjenje.
Besedilo predloga Slovenijo ogroža tudi s širjenjem dezinformacij in manipulacijo javnega mnenja, instrumentalizacijo migracijskih tokov, terorističnimi grožnjami in nasilnim ekstremizmom, vključno z radikalizacijo prek spleta, ter z razkrojem ustavnega sistema in vrednot.
Naštete so tudi »druge oblike asimetričnega delovanja, katerih cilj je destabilizacija ustavnega reda, oslabitev zaupanja v državne institucije, spodkopavanje evroatlantske usmeritve Slovenije ter ogrožanje njenih nacionalnih interesov in ustavnih vrednot«.
Kaj to pomeni na kratko?
Če povzamemo: krog stalnih članov Snava bi se razširil, sekretariat in operativna skupina bi dobila večjo vlogo, nastal bi nov koordinator za boj proti zunanjim manipulacijam z informacijami, v izrednih razmerah pa bi Snav prevzel vlogo državnega operativnega štaba obrambe.
Hkrati bi predsednica republike, predsednik DZ in predstavnik največje opozicijske stranke na sejo prišli le, če bi jih predsednik Snava povabil. Za zdaj gre za predlog odloka, objavljen med vladnimi gradivi.
