.png)
Slovenska demokratska stranka (SDS) se je po objavi promocijske fotografije iz Izole znašla pod plazom kritik in posmeha na družbenih omrežjih. Mnogi uporabniki so namreč prepričani, da slika, ki naj bi prikazovala številne obiskovalce stojnice, ni pristna, ampak jo je ustvarila umetna inteligenca.
Stranka je fotografijo objavila z zapisom »Obiščite nas tudi jutri od 10. ure do 15. ure«. Z njim je vabila na stojnico svojega kandidata Gregorja Perića.
Obrazi, ki so videti kot kopije
Uporabniki so hitro opozorili na nenavadne podrobnosti. Številni obrazi na fotografiji so videti zelo podobni, enako pa velja za pričeske, izraze in nasmehe. Prav to je sprožilo dvome o tem, ali je posnetek resničen.
Nekateri komentatorji so zapisali, da je ob stojnici v resnici videti le peščico ljudi, fotografija pa naj bi ustvarjala vtis precej večje množice. Drugi so se na ponavljajoče se obraze odzvali s šalo in zapisali, da gre za »enojajčne trojčke in četverčke«.
Kordiš: »Kot bi nekdo umetni inteligenci naročil …«
Na objavo se je odzval tudi bloger Roni Kordiš. Zapisal je, da fotografija na prvi pogled deluje povsem običajno, ob natančnejšem pogledu pa razkrije nenavadne podobnosti med osebami.
»Na fotografiji je namreč zanimivo veliko podobnih obrazov. Podobne pričeske, podobni nasmehi, podobni izrazi in skoraj neverjetno usklajena množica. Kot bi nekdo umetni inteligenci naročil, naj ustvari čim več zadovoljnih podpornikov SdS,« je zapisal na svojem blogu.
Dodal je še primerjavo s kloniranjem:
»Spomnite se ovce Dolly? Prvega sesalca, kloniranega iz odrasle telesne celice? No, ob tej fotografiji se človek vpraša, ali smo dobili njeno politično različico. Le da tokrat ne klonirajo ovac, ampak podpornike. Namesto laboratorija zadostuje računalnik.«
Mnenje nekdanjega profesionalnega fotografa
Na fotografijo se je odzval tudi nekdanji profesionalni fotograf. Opozoril je na tehnične podrobnosti, zaradi katerih takšen posnetek v resničnih razmerah po njegovem mnenju skoraj ne bi mogel nastati.
»Kot nekdanji profesionalni fotograf lahko potrdim, da je ustvarjanje tako usklajenega posnetka s tako velikim številom ljudi praktično nemogoče,« je zapisal.
Pojasnil je, da se pri skupinskih fotografijah skoraj vedno zgodi, da kdo zakrije obraz druge osebe, pogleda stran ali se premakne. Na fotografiji SDS pa naj bi bilo drugače.
»Pri skupinskih fotografijah – na primer pri porokah – se vedno nekdo premakne, zaradi česar je del obrazov zakrit za drugimi osebami. Na fotografiji SDS pa se popolnoma vsem prisotnim jasno vidijo glave, prav vsi gledajo naravnost v kamero in imajo skoraj identičen nasmeh, kar je v realnem fotografiranju neizvedljivo. V praksi je treba ljudi nenehno opozarjati, naj stopijo malo levo ali desno ter popravljati tiste zadaj, ki niso vidni, medtem ko je na tej sliki postavitev povsem nerealna,« je dodal.
Algoritmi nimajo volilne pravice
Kordiš je izpostavil tudi ironijo sodobnega prikazovanja politične podpore. Po njegovem mnenju so morale stranke nekoč za množične fotografije organizirati avtobuse podpornikov. Danes pa je mogoče podoben učinek ustvariti že z ustreznim ukazom umetni inteligenci.
Takšni poskusi po njegovih besedah pogosto dosežejo ravno nasproten učinek, saj postanejo predmet posmeha. Zapis je zaključil z opazko, da bodo morale stranke na volilni dan še vedno računati na resnične volivce, saj algoritmi za zdaj nimajo volilne pravice.
Komentarji pod objavo
Pod objavo SDS na Facebooku se je zvrstilo veliko kritičnih komentarjev. Med njimi so se pojavile tudi pripombe, da bi morali avtorji bolje obvladati uporabo orodij umetne inteligence. Drugi so stranki očitali, da fotografija ustvarja lažen vtis o podpori dogodku.
Treba je poudariti, da gre pri trditvah o umetni inteligenci za mnenja in sklepanja uporabnikov, ne za uradno potrditev. V izvirnem poročanju ni zaslediti odziva stranke na očitke, zato ostaja vprašanje, kako je fotografija v resnici nastala, odprto.
Zgodba pa lepo kaže, kako natančno današnji uporabniki družbenih omrežij pregledujejo slike. Dovolj je nekaj podobnih obrazov in nenavadno usklajenih nasmehov, pa se začne iskanje sledi digitalnega posega. Vse bolj dostopna orodja za ustvarjanje slik so namreč povečala previdnost, ko vidimo posnetke, ki so videti »predobri, da bi bili resnični«.
Za politične stranke in druge organizacije je to jasno opozorilo. Promocijske fotografije se danes ne ocenjujejo le po sporočilu, ampak tudi po tem, ali delujejo verodostojno. Ko dvomi enkrat zaživijo v komentarjih, jih je težko ustaviti, objava pa lahko hitro postane tarča šal namesto orodje za privabljanje obiskovalcev.
Poglejte si fotografijo in presodite sami. Se vam zdi, da so obrazi res tako podobni, kot trdijo uporabniki?
