.png)
Nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je na Facebooku objavila dve elektronski sporočili, polni žaljivk, drugo pa vsebuje tudi željo, naj umre. Pošiljatelj je neznan, njen odziv pa je bil povsem drugačen, kot bi pričakovali.
Klakočar Zupančičeva se poteguje tudi na nedeljskih lokalnih volitvah. Na svojem profilu je delila posnetka zaslona sporočil, ki ju je prejela.
Izvor: viralko.si
Dve sporočili v manj kot eni uri
Pošiljatelj se je podpisal z uporabniškim imenom anamarija.trump. Prvo sporočilo je poslal ob 15.52. V njem je Klakočar Zupančičevo med drugim označil za »prasico razvlečeno krivozobo« in »golazen skisano«. Uporabil je še več drugih žaljivih izrazov.
Drugo sporočilo je prispelo manj kot uro pozneje in je bilo še bolj zaskrbljujoče. V njem je pisalo: »Umri, kuzla umazana.«
Odgovor, ki ga nihče ni pričakoval
Čeprav sta bili sporočili polni žaljivk in sovražnega govora, se Klakočar Zupančičeva ni odzvala z enako ostrino. Ob objavi posnetkov zaslona je zapisala:
»Gospe ali gospodu, ki mi to pošilja, želim vse dobro.«
S tem je pokazala, da se na žaljivke noče odzivati z žaljivkami. Namesto jeze je izbrala mirne besede in pošiljatelju celo zaželela vse najboljše.
Kdo je pošiljatelj?
Iz objavljenih posnetkov zaslona ni razvidno, kdo se skriva za uporabniškim imenom. Ker gre za uporabniško ime, o identiteti osebe ni mogoče sklepati. Prav tako za zdaj ni znano, ali je Klakočar Zupančičeva primer prijavila policiji.
Tudi to, ali je pošiljatelj res ženska, kot bi lahko sklepali po uporabniškem imenu, iz posnetkov ni mogoče razbrati. Zato je smiselno ostati pri tem, kar je znano: sporočili je poslala neznana oseba.
Kaj to pomeni za bralce?
Primer znova odpira vprašanje, kako pogosto se javne osebe, še posebej tiste, ki delujejo v politiki, soočajo z žaljivimi in sovražnimi sporočili na spletu. Za mnoge so takšna sporočila del vsakdana, a to ne pomeni, da jih je treba sprejeti kot nekaj običajnega.
Želja, naj nekdo umre, je nekaj drugega kot navadna kritika ali neprijazen komentar. Kdor takšno sporočilo prejme, si ga lahko shrani kot posnetek zaslona, pošiljatelja prijavi upravljavcu omrežja in po potrebi o tem obvesti policijo. Posnetek zaslona je koristen tudi zato, ker lahko pošiljatelj sporočilo pozneje izbriše.
Priporočljivo je tudi, da si zapišete uporabniško ime pošiljatelja, uro prejema sporočila in povezavo do pogovora, če je ta na voljo. Takšni podatki lahko pozneje olajšajo delo tistim, ki primer obravnavajo.
Zakaj spletna anonimnost spodbuja grobost?
Pri sporočilih neznanih pošiljateljev se pogosto zgodi, da se posameznik za zaslonom počuti varnega pred posledicami. Besede, ki jih v živo morda ne bi izrekel, zato zapiše hitro in brez premisleka. Prejemniku pa ostanejo v spominu veliko dlje.
Ni pa nujno, da vsak odgovori tako kot Klakočar Zupančičeva. Vsak se na sovražnost odzove po svoje. Nekateri jo ignorirajo, drugi javno opozorijo nanjo, tretji ukrepajo pravno. Klakočar Zupančičeva je izbrala javno objavo in mirno željo, da bi vse dobro doživel tudi tisti, ki ji je pisal tako grozljive besede.
Ostaja še odprto vprašanje, ali bo primer dobil kakršen koli nadaljnji epilog. Zaenkrat ni znano, ali je bila podana prijava, zato se je treba zadovoljiti z informacijami, ki jih je objavila sama.
Ostaja pa dejstvo, da je dve sporočili, polni sovraštva, objavila javno in nanju odgovorila brez jeze. Besede, ki jih je izbral neznanec, so bile skrajno grobe, njen odgovor pa kratek in miren.
