Premier Janez Janša je napovedal prestrukturiranje slovenskega javnega sektorja, pri katerem bi se del zaposlenih v prihodnjih letih postopoma preusmeril v gospodarstvo.

Napoved je predstavil 16. septembra ob odprtju 58. mednarodnega sejma priložnosti in sodelovanja v Celju. Po njegovih besedah v gospodarstvu primanjkuje delovne sile, medtem ko je število zaposlenih v javnem sektorju skozi desetletja močno naraslo.

Koliko zaposlenih je omenil?

Janša je dejal, da naj bi se v okviru prestrukturiranja iz javnega sektorja v gospodarstvo postopoma preusmerilo približno 50.000 zaposlenih.

Ob tem je poudaril, da načrt po njegovih besedah ne temelji na odpuščanjih. Prehod naj bi potekal postopoma, predvsem z naravnim odlivom in prehajanjem zaposlenih na druga delovna mesta.

Janša je navedel, da je število zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve naraslo z okoli 126.000 na približno 196.000 leta 2025. Dodal je, da je bila rast na nekaterih področjih, kot sta zdravstvo in socialno varstvo, po njegovem mnenju upravičena, drugače pa ocenjuje del administracije.

Napoved je sprožila tudi kritike opozicije

Predlog je naletel na odzive opozicijskih strank. V Svobodi so opozorili, da 50.000 ljudi predstavlja približno četrtino zaposlenih v javnem sektorju, in izrazili pomisleke, katera delovna mesta bi spremembe dejansko zajele. Levica je Janševe izjave kritizirala kot demoniziranje javnega sektorja.

Janša vztraja, da je slovenski javni sektor prevelik in da bi bilo treba del kadrovskega potenciala preusmeriti v gospodarstvo, kjer podjetja iščejo delavce. Kot argument je navedel tudi veliko število dovoljenj za tuje delavce.

Kako in v kakšnem časovnem obdobju bi bilo takšno prestrukturiranje izvedeno v praksi, bo odvisno od nadaljnjih ukrepov vlade in konkretnih predlogov.

Vir: STA, 24ur.com

Janša odgovoril na očitke glede RTV Slovenija – poglejte, kaj je sporočil

Janez Janša in vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec sta se odzvala na očitke glede sodelovanja predstavnikov oblasti v oddajah RTV Slovenija.

Razprava se je začela po skupni izjavi skupine strokovnjakov s področja novinarstva, medijev in komuniciranja z več slovenskih univerz. Ti so opozorili na primere, ko predstavniki politične oblasti po njihovih navedbah zavračajo vabila v informativne oddaje RTV Slovenija oziroma omejujejo sodelovanje z novinarji javnega servisa.

Kaj je odgovoril Janša?

Premier Janez Janša je zavrnil navedbe, da predstavniki njegove strani ne bi odgovarjali novinarjem. V odzivu je poudaril, da po njegovih besedah dosledno odgovarjajo na vprašanja novinarjev.

Na očitke se je odzvala tudi Jelka Godec. Poudarila je, da se poslanci sami odločajo, ali bodo sodelovali v posamezni televizijski oddaji, in da po njenem mnenju niso dolžni pojasnjevati vsake odločitve o zavrnitvi sodelovanja.

Godec je kot enega od razlogov za zavrnitev posameznega vabila navedla tudi oceno razmerja med povabljenimi gosti oziroma političnimi pogledi v oddaji.

Strokovnjaki opozarjajo na pomen dostopa do informacij

Skupina strokovnjakov, ki je sprožila razpravo, je na drugi strani opozorila, da mora javnost imeti možnost dobiti odgovore predstavnikov oblasti prek novinarjev javnega servisa. Po njihovem mnenju lahko sistematično izogibanje sodelovanju predstavlja problem z vidika javne odgovornosti oblasti.

Ob tem velja poudariti, da predstavniki največje vladne stranke ne zavračajo vseh nastopov na RTV Slovenija. Siol je denimo navedel, da je ministrica Polona Rifelj pred tem sodelovala v oddaji Tarča.

Primer tako ostaja del širše razprave o odnosu med politiko, javnim servisom in pravico javnosti do informacij.

Vir: Siol.net